CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010747
OZ člen 10, 131, 131/1, 179, 182.
odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odškodninska odgovornost delodajalca - neposlovna odškodninska obveznost - krivdna odškodninska odgovornost - padec na mokrih stopnicah - opustitveno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - prepoved povzročanja škode - izvedensko mnenje - varni pogoji dela - vzročna zveza - zlom zapestja - višina odškodnine - anatomske in funkcionalne spremembe - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela - oprostitev plačila sodnih taks - merilo uspeha - delni uspeh v pravdi
Tudi če je material ustrezen za zunanje stopnice, to še ne pomeni, da mokre stopnice ne morejo biti spolzke oziroma, da je odškodninska odgovornost toženkine zavarovanke že zato izključena.
Zavarovanka toženke kot tožničina delodajalka mora zagotoviti varne pogoje dela. Pri tem mora ne le ravnati z zakonom ali v skladu s predpisi, ampak delovati preventivno in na mestih, kjer je v določenih okoliščinah (dež) mogoče pričakovati večjo možnost nastanka škode, ukreniti vse za preprečitev nastanka škode. Glede na širino podesta bi zato morala nanj namestiti več protidrsnih trakov. Poškodbo tožnice je po splošnih življenjskih izkušnjah mogoče pripisati opustitvam toženke. Padec oziroma posledična poškodba je predvidljiva posledica opustitve toženkine zavarovanke, zato je podana tudi adekvatna vzročna zveza.
Stroški pritožbenega postopka se odmerijo glede na vrednost izpodbijanega dela.
Ker je po spremembi sodbe uspeh tožnice 85%, pri tem pa je treba še upoštevati, da je bil v zadevi sporen temelj, je odločitev, da mora toženka tožnici povrniti celotne pravdne stroške, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010596
OZ člen 131, 131/1. SPZ člen 92. ZPP člen 78, 79. ZDPra člen 1, 7, 7/1.
zastopanje državnega pravobranilstva - pooblastilo za zastopanje - zakonsko pooblastilo - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - vrnitev premičnin - vrnitev zaseženih predmetov - zahtevek za plačilo odškodnine - denarna odškodnina za gmotno škodo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Državni pravobranilec je imel že v zakonu podlago za to, da je opravljal naloge državnega pravobranilstva, torej tudi zastopal državo v postopkih pred sodiščem in posebnega pooblastila ni rabil. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko državne pravobranilke ni pozivalo, da predloži oziroma izkaže pooblastilo. Veljavna in v celoti upoštevna so tudi vsa pravdna dejanja, ki jih je toženka opravila po državni pravobranilki.
Tožnikov zahtevek za vrnitev ročnih ur je bil zavrnjen, saj je bilo ugotovljeno, da so mu bile ure vrnjene.
Zavrnjen je bil tudi podredni zahtevek za plačilo materialne škode iz naslova nevračila ročnih ur. Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti istočasno izpolnjene vse predpostavke (protipravnost, škoda, vzročna zveza in odgovornost). Tožniku dveh elementov (da bi toženka ravnala protipravno in da bi tožniku nastala škoda), ki morata biti podana za odškodninsko odgovornost, ni uspelo izkazati.
Če se solastniki o delitvi premoženja ne sporazumejo, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku, solastniki pa dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes.
materialna škoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - povrnitev škode, ki presega običajne meje - splošno koristna dejavnost - razgled - pravica do zdravega življenjskega okolja - pravno priznana škoda - tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine - odgovornost investitorja - odškodninska odgovornost občine in države
Za škodo, ki je nastala zaradi okrnitve razgleda, je odgovoren investitor, ki je na osnovi gradbenega dovoljenja s svojo splošno koristno dejavnostjo posegel v prostor in ne lokalna ali državna skupnost, ki je z družbenim planiranjem poseg v prostor omogočila.
Sodišče prve stopnje je v V. točki izreka sprejela stroškovno odločitev, ki je vsebinsko prazna, saj obveznost povrnitve stroškov ni zneskovno opredeljena, s čimer je šteti, da odločitve o stroških sodišče prve stopnje sploh še ni sprejelo. V tem delu bo sodišče prve stopnje pritožbo obravnavalo kot predlog za dopolnitev izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 325. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) in vsebinsko odločilo o priglašenih stroških. Ker odločitve (izreka) sodišča prve stopnje o stroških (še) ni, sodišče druge stopnje tudi ne more obravnavati pritožbe v delu, ki se nanaša na grajo obrazložitve zavrnitve posameznih stroškov. Obrazložitev ne more nadomestiti izreka, ampak je lahko le v funkciji utemeljevanja odločitve.
ZKP člen 220, 220/1, 506a, 506a/2. KZ-1 člen 186, 186/5.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - stroški hrambe zaseženega predmeta - ekonomska upravičenost hrambe - prodaja zaseženega predmeta - obvezen odvzem prevoznih sredstev - zaseg vozila med kazenskim postopkom - hramba zaseženega vozila - vrednost vozila - stroški hrambe zaseženega vozila
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da hramba vozila ni več ekonomsko upravičena, saj vrednost vozila (trenutno grobo ocenjena na 7.900,00 EUR) s časom stalno upada, stroški hrambe konstantno rastejo in do sedaj znašajo že 1.872,00 EUR, sodni kazenski postopek pa je v začetni fazi in zaradi zapletenosti zadeve hitrega zaključka ni pričakovati. V nekaj letih bi stroški hrambe zaseženega vozila tako lahko dosegli celotno, do tedaj že znatno upadlo vrednost vozila, s čimer bi se vrednost zaseženega vozila povsem izničila, zato se je negospodarni hrambi zaseženega vozila tudi po presoji pritožbenega sodišča mogoče izogniti edinole s prodajo vozila in na ta način ohraniti njegovo trenutno vrednost.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-4, 49/2, 50, 50/3.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - gradbeništvo in urbanizem - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - obseg nagrade - prevozni stroški - ocena zahtevnosti mnenja - materialni stroški izvedenca - Kraljevina SHS
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca ne vpliva na njegovo pravico do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - sklep o izbrisu iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - prehod premoženja na družbenike - izbrisana družba - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
Sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati listine, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice na družbenika. Šele po izpeljanem stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se bo, skladno z določbama 40. oziroma 96. členom Zakona o zemljiški knjigi, lahko opravila vknjižba lastninske pravice na nepremičninah izbrisane gospodarske družbe.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1. ZGD-1 člen 3, 563, 563/1.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - gospodarsko interesno združenje
Tožeča stranka ni gospodarska družba, saj ni organizirana v nobeni izmed naštetih oblik. Prav tako ni zavod, ne zadruga, ne država ali samoupravna lokalna skupnost. Res, da se gospodarske družbe lahko organizirajo v gospodarsko interesno združenje, ki je pravna oseba, vpisana v sodni register, vendar pa navedeno združenje zato ni gospodarska družba. Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, pa ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011137
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 492, 492/3, 492/4. KZ-1 člen 24, 29, 29/1.
neprištevnost storilca - krivdorek - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - varnostni ukrep - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odločanje s sklepom
Sodišče prve stopnje je zagrešilo v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izrek sodbe s krivdorekom in hkratno presojo, da je obdolženec očitana dejanja storil v stanju neprištevnosti, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na vložen predlog državnega tožilstva za izrek varnostnega ukrepa ob upoštevanju posebnih določb iz XXVIII. Poglavja ZKP o postopku za uporabo varnostnih ukrepih odločiti s sklepom in ne sodbo.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nepremičnina s statusom javnega dobra - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa
V obravnavani zadevi so nepremičnine v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oz. lokale skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičnin (primerjaj 211. člen ZGO-1). Zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino, kot je sicer to določeno v 211. do 214. členu ZGO-1. Pritožnica ne more uspeti s trditvami, da vpis ni mogoč, ker ne gre za odločbo državnega organa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZGO- 1 je bilo tako v teoriji, kot tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da se v takšnih primerih vpis opravi na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa (odvisno od tega, ali gre za javno dobro državnega ali lokalnega pomena).
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-3, 210/1-4, 214, 214/1, 221e, 221e/4, 221e/4-2, 221g. ZPP člen 316, 316/2.
poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - potrebna večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pravne posledice sklepa o potrditvi prisilne poravnave - dospelost terjatve - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Čeprav je tudi ravnanje dolžnika, ki na seznam terjatev uvrsti terjatve, na katere vpliva poenostavljena prisilna poravnava, procesna izjava v smislu priznavanja utemeljenosti terjatev (v tem je vsebinsko enaka izjavi pripoznave zahtevka), pa zgolj ta izjava ne ustvarja procesnih učinkov pravnomočne odločitve o teh terjatvah. Takšne učinke ustvari le sodna odločba, s katero so terjatve ugotovljene in dolžniku naloženo plačilo pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave tega ne vsebuje, zato tudi ne ustvarja učinka pravnomočnosti.
Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, ki je uvrščeno med kazniva dejanja zoper premoženje, stori, kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno. V opisu kaznivega dejanja, katerega storitev se po izpodbijani sodbi očita obdolžencu, so zajeti vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1: določno je navedena in konkretizirana tuja stvar kot predmet poškodovanja oziroma uničenja (pes, last oškodovanca E. S.), način uničenja (obdolženčeva nastavitev pasti, v katero se je pes ujel in obdolženčev udarec psa z rovnico po glavi) in tudi obseg poškodbenih posledic (poškodbe psa, ki so posledično povzročile njegovo izkrvavitev ter pogin). Višina povzročene škode ni zakonski znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. V predmetnem primeru je premoženjska škoda oškodovancu nastala s poginom psa (njegovim uničenjem). Ubiti pes v skladu s kazenskopravno teorijo in ustaljeno sodno prakso namreč uživa kazenskopravno varstvo kot zasebna lastnina.
krivda - kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 spada med kazniva dejanja zoper pravni promet. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja je določena v tretjem odstavku 251. člena KZ-1, ki med ostalim sankcionira tudi uporabo ponarejene javne listine kot prave. Izvršitveno dejanje, torej samo uporabo ponarejene javne listine, je mogoče storiti z direktnim ali pa eventualnim naklepom kot možnima oblikama krivde. V vsakem primeru pa je treba obdolžencu dokazati zavestno sestavino naklepa, se pravi, da se je ob uporabi javne listine zavedal, da je ta listina ponarejena. Gre za eno izmed t. i. odločilnih dejstev. Pri konkretno obravnavanem kaznivem dejanju bi tako moralo sodišče prve stopnje na ravni dokaznega standarda subjektivne gotovosti dognati katera dejstva in dokazi obdolženemu dokazujejo, da se je 15. 5. 2014 zavedal, da v postopku inšpekcijskega nadzora obeh v opisu dejanja navedenih družb inšpektorici za delo, v dokaz, da so delavci prijavljeni v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, izroča fotokopiji obrazcev M1-2/B (Prijava - odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni), za kateri ve, da sta ponarejeni (opremljeni s ponarejenim žigom ZZZS OE Celje in s ponarejenim podpisom delavke, zaposlene pri ZZZS OE Celje).
ugovor kot pravno sredstvo - postopek osebnega stečaja - sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - samostojni sodniški pomočnik - publicitetni učinek - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Ugovor kot pravno sredstvo proti izdanemu sklepu sodišča prve stopnje je dopustno pravno sredstvo v primeru, da sklep v skladu s pooblastili ZFPPIPP izda samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1. ZDavP-2 člen 85a. ZGD-1 člen 3, 3/6.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - fizična oseba - samostojni podjetnik - davčna odločba - vročitev - elektronsko vročanje prek portala eDavki
Ker pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema – podjetnika kot fizične osebe, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se dolžnik kot fizična osebna nikoli ni prijavil v sistem eDavki, zaradi česar se iz sistema tudi ni mogel odjaviti.
Za obstoj domneve po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP se ne zahteva pravnomočnost odločbe, s katero je bil dodatno ali naknadno odmerjen davek (ali naloženo plačilo prispevkov), pač pa zadostuje že, da je taka odločba izdana. Odveč so zato pritožbene navedbe, ali je sporna davčna odločba že pravnomočna oziroma kdaj bi lahko postala pravnomočna.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/6, 401, 401/1, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - obveščanje upravitelja - predložitev plačilnih list - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Dolžnik sam pa navaja, da je dokaj redno oddajal plačilne liste. „Dokaj redno“ v postopku osebnega stečaja ni dovolj, obveznosti mora dolžnik izpolnjevati v roku, če jih ne more, pa mora o tem obvestiti upravitelja. Ravnanje, ko dolžnik odpove pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa nove zaposlitve še nima, vsekakor ni ravnanje v skladu s 401. členom ZFPPIPP.
Predkupni upravičenec kmetijskega zemljišča, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila. Le v tem obsegu je podana pristojnost sodišča, sicer pa upravni postopek vodi in v njem odloča upravni organ.