neplačilo sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika tožbe - procesna dispozicija - soglasje pravdnih strank
Doplačilo sodne takse za tožbo v postopku, ki se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, je procesna predpostavka za njeno obravnavanje. Nanjo pazi sodišče po uradni dolžnosti. Če ni izpolnjena, se po samem zakonu šteje, da je tožba umaknjena. Če sodna taksa za tožbo ni plačana, sodišče s postopkom ne more nadaljevati ne glede na to, ali se s tem tožena stranka strinja ali ne. Ker ne gre za umik tožbe na podlagi procesne dispozicije tožeče stranke, pač pa za fikcijo umika na podlagi zakona, sodišče o njej ni dolžno obveščati tožene stranke, slednja pa s svojim nestrinjanjem fikcije umika tožbe ne more preprečiti.
pravica do popravka - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Sodna praksa je že presegla ozko razlago pravice do popravka, po kateri bi imel prizadeti zgolj pravico do zanikanja posameznih informacij. Ker bi tak popravek predstavljal le formalno uresničevanje pravice do popravka, mora zahtevani popravek praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva ali okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
ZPP-UPB3 člen 8. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. OZ-UPB1 člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost - poseg v osebnostno pravico - kriva izpovedba - razžalitev - krivdna odgovornost - stopnja prepričanja - protipravnost - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena
Izjava toženke podana v kazenskem postopku v svojstvu pričevanja, v kateri je zgolj posredovala nekaj, kar je slišala, pri tem pa ni zatrjevala, da gre za (ne)resnične trditve, ne pomeni ravnanja, ki bi ga bilo moč šteti za nedopustnega oziroma protipravnega ter zato kot navaja sodišče prve stopnje ni podana toženkina krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ).
Po določbi 465. člena OZ kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal, ali obveznosti, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti tedaj, ko se je napaka pokazala šele po šestih mesecih od izročitve stvari, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati napaka neznana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011889
OZ člen 132, 168, 168/3, 179, 299, 378, 943, 943/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 337, 337/1.
prometna nesreča - poškodba v prometni nezgodi - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zavarovalnice - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izgubljeni dobiček - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - samostojni podjetnik - izpad pričakovanega dohodka - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - pogoji za ponovitev dokaza - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka glede nepremoženjske škode tožnika ni pozvala k dopolnitvi odškodninskega zahtevka, zato se ne more uspešno sklicevati na njegovo neodzivnost. Drugih objektivnih ovir za ovrednotenje škode in plačilo odškodnine ni navajala, zato je s pretekom 14 dni od prejema odškodninskega zahtevka (16. 8. 2013) prišla v zamudo in mora od dne 31. 8. 2013 tožniku plačati zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 943. člena OZ).
Ni pomembno, ali je v času bolniškega staleža delo za naročnika namesto tožnika opravljal kakšen drug izvajalec. Ključno je, da ga zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v prometni nesreči, ni mogel opraviti tožnik in zato ni ustvaril pričakovanih prihodkov.
Izvedenka je povprečni dohodek izračunala tako, da je od prihodkov odštela stroške. Pojasnila je tudi, da je kot stroške upoštevala vse odhodke, ki jih je tožnik izkazoval v knjigi prihodkov in odhodkov, razen amortizacije, ki ni strošek. Res je, da je moral tožnik stroške plačati v vsakem primeru in teh stroškov ni mogoče upoštevati kot izgubo njegovega dohodka (ki je razlika med ugotovljenimi prihodki in odhodki). Izvedenka je že v pisni dopolnitvi mnenja pojasnila, da tega ni storila. Stroške za meseca junij in julij je upoštevala, da je ugotovila, ob kolikšnih prihodkih bi tožnik dosegel izračunani povprečni mesečni dohodek, kar je zaslužek, ki ga je utemeljeno pričakoval, pa mu ga je škodni dogodek preprečil.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - ugotavljanje dejanskega stanja
Vzročna zveza ni prekinjena že zgolj zaradi ravnanja druge osebe, kakor to izhaja iz večjega dela pritožbe, ki se osredotoča na kršitve cestnih predpisov s strani oškodovanca. Z vidika obtoženkinih ravnanj je odločilna presoja, ali je kljub motoristovi vožnji, vendarle imela objektivno možnost, da v skladu z načelom defenzivne vožnje sanira njegovo kršitev z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja (pogledi v ogledalo in nazaj) ter tako prepreči prometno nesrečo. V konkretnem primeru sta ključni vprašanji, ali je bilo prehitevanje motorista za obtoženko objektivno predvidljivo in ali bi lahko preprečila nesrečo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic
V konkretnem primeru gre za tehtanje med tožnikovo pravico do varstva pred odpovedjo iz nedopustnega razloga in pravico nadrejenega do zasebnosti. V pogovoru sta bila udeležena tožnik in nadrejeni, ne nekdo tretji. Tudi ni šlo za pogovor strogo zasebne vsebine, temveč za pogovor med delavcem in nadrejenim, ki je odobraval odsotnost z dela in pri tem nastopal kot predstavnik delodajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale zavrnitev spornega dokaznega predloga (da torej sodišče posluša vsebino pogovora na USB ključku).
stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - umik predloga v nepravdnem postopku - izpolnitev zahtevka - postopek za delitev solastnine - ureditev pravnega razmerja
Do umika predloga je prišlo zato, ker je solastninska skupnost udeležencev (v razmerju do predlagateljice) prenehala; predlagateljičin solastni delež je v postopku izvršbe namreč kupil drugi nasprotni udeleženec. To pomeni, da se je sporno razmerje uredilo, kar je cilj nepravdnega postopka. Ta je bil dosežen z dejanjem nasprotnega udeleženca, umik predloga pa je bila neposredna posledica tega. Predlagateljica nasprotnima udeležencema zato ni dolžna povrniti stroškov postopka.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - stranke postopka - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - fizične osebe - predmet spora - vplačila v rezervni sklad
Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP). V obravnavanem sporu tožeča stranka zahteva plačilo zneska 754,00 EUR s pripadki. Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP), za kar pa v konkretnem primeru ne gre. V tožbi navedeni etažni lastniki so fizične osebe, ki nimajo statusa samostojnega podjetnika, predmet spora med tožečo in toženo stranko pa so vplačila v rezervni sklad večstanovanjske zgradbe v L., v kateri ima toženec v lasti stanovanje.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost - razlogi za preklic - napaka volje - solastninska skupnost - pogodbena avtonomija - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe - prevara - izpodbojen pravni posel - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - jezikovna razlaga pogodbe - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - notarski zapis
Hvaležnost je moralna obveznost obdarjenca, saj je pravna podlaga darilne pogodbe v neodplačni naklonitvi premoženjske koristi obdarjencu. Z darilno pogodbo obdarjenec brezplačno sprejema, darovalec pa daje v breme svojega premoženja. Te hvaležnosti ni mogoče presojati tako strogo, da obdarjenec ne bi bil upravičen zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla, če darovalec le-tega ni pripravljen skleniti.
dopolnitev pritožbe - pravočasnost dopolnitve pritožbe - dopustnost - vsebinska presoja - pristojnost višjega sodišča - stečajni postopek - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe
Zmotni so zaključki sodišča prve stopnje, da je druga dopolnitev pritožbe nedovoljena, zato ker je identična s prvo dopolnitvijo pritožbe, o kateri je višje sodišče že odločalo. Ker je bila druga dopolnitev pritožbe poslana v roku, bi jo sodišče prve stopnje moralo predložiti v reševanje višjemu sodišču, kot to utemeljeno opozarja pritožnik. Prav tako pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je vsebinsko presojalo utemeljenost druge dopolnitve pritožbe, čeprav je za to pristojno višje sodišče. Ker višje sodišče ni odločilo o obeh dopolnitvah pritožb (ki sta bili poslani v roku), odločitev višjega sodišča tudi ni mogla postati pravnomočna.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prenehanje začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev začasne odredbe - namen začasne odredbe - spremenjene okoliščine - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem
Zmanjšanje vrednosti stvari (osebnega vozila), katere odtujitev ali obremenitev je bila z začasno odredbo prepovedana tožniku, ne predstavlja pravno upoštevne spremenjene okoliščine v pomenu drugega odstavka 278. člena ZIZ. Kljub svoji zmanjšani vrednosti je to vozilo še vedno del skupnega premoženja pravdnih strank. Z izposlovano začasno odredbo je toženka merila na zavarovanje uveljavitve njenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev obsega skupnega premoženja (v katerega spada tudi to vozilo) in deležev pravdnih strank na njem, in sicer, da se tožniku prepreči razpolaganje s to stvarjo. S predlagano razveljavitvijo začasne odredbe bi bilo tožniku dejansko omogočeno, da bi lahko odtujil to vozilo, česar pa brez soglasja toženke (ki prodaji nasprotuje) ne more narediti (prvi odstavek 52. člena ZZZDR). Izdana začasna odredba ima zato še vedno svoj namen.
odločitev o pravdnih stroških - socialni spor - načelo uspeha - odškodnina
Glede na to, da tožnica s tožbenim zahtevkom za priznanje odškodnine ni uspela, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo 154. člena ZPP tožnici naložilo plačilo stroškov postopka nasprotne stranke.
izvajanje dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - način nastanka poškodb
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo, da je že v odgovoru na tožbo toženka zatrjevala še, da utrpela poškodba tožnice ne ustreza zatrjevanemu načinu nastanka in je kot dokaz za to svojo trditev predlagala izvedbo dokaza z izvedencem sodne medicine. Ta tožbena trditev pa je odločilno sporno dejstvo, sodišče prve stopnje pa se do tega zatrjevanega dejstva še ni opredelilo, niti ga ni obravnavalo in razčistilo, to dejstvo pa je sicer odločilno za presojo utemeljenosti zahtevka po temelju.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - vračilo sodne takse - sodne takse
V konkretnem primeru se je postopek končal delno zaradi umika tožbe po razpisu naroka za glavno obravnavo, delno zaradi izdaje sodbe na podlagi pripoznave šele po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Zato ni podlage za vračilo plačane sodne takse tožniku po prvem odstavku 36. člena ZST-1 in posledično tudi ne za znižanje stroškov postopka.
Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna, saj gre za pripravljalni spis, ki je bil zelo obsežen, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva.
ZDDV-1 člen 40, 41, 41/1. ZIPRS1314 člen 60a. ZPP člen 151. ZOdvT tarifna številka 6007.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - davek na dodano vrednost (DDV) - stopnja ddv - sprememba stopnje davka na dodano vrednost (ddv) - sprememba davčnih predpisov
Pri obračunu davka na dodano vrednost od pravdnih stroškov je treba upoštevati, da je bil davek na dodano vrednost do dne 1. 7. 2013 v obsegu 20 %, nato pa 22 %.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 127, 133.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 19.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25.. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - helikopterski prevoz
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je treba pri povračilu stroškov za nudene potrebne zdravstvene storitve v tuji državi članici EU, ki nastanejo med bivanjem, potovanjem ali delom v tujini, zavarovance obravnavati enako, kot bi bili v enakih okoliščinah, torej za enake zdravstvene storitve, opravljene s strani istega izvajalca, obravnavani državljani oziroma zavarovanci tuje države članice. Slovenske zavarovane osebe so v primeru uveljavljanja potrebnih zdravstvenih storitev (tako glede obsega kot standarda storitev) v Avstriji torej izenačene z avstrijskimi zavarovanci in lahko uveljavljajo pravice do zdravstvenih storitev v Avstriji, vendar le v obsegu in po postopku, kot veljajo za avstrijske zavarovance.
Čeprav je pri tožniku prišlo do hude nesreče, pri kateri je ugotovljena medicinska potreba po prevozu s helikopterjem, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila dejanskih stroškov helikopterskega prevoza. Tudi avstrijski zavarovanec bi moral v enakih okoliščinah, kot so podane v obravnavanem primeru, razliko nad priznanim zneskom plačati sam.
pravica zakonca do preživnine - restriktivna razlaga - aktivno iskanje zaposlitve - strokovna izobrazba - krivda za nezaposlenost
Bivši zakonec (izvenzakonski partner) ima pravico zahtevati preživnino od drugega zakonca (izvenzakonskega partnerja), če nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen (81. člen ZZZDR). Pogoj nekrivdne nezaposlenosti je treba strogo razlagati. Odrasla oseba je v prvi vrsti sama dolžna poskrbeti za svoje preživljanje oziroma za svojo materialno in socialno varnost. Izčrpati mora vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, kar pomeni tudi, da je nezaposlena oseba dolžna izkoristiti vsako možnost zaposlitve; če ne gre drugače, mora sprejeti tudi delo za določen čas ali slabše plačano delo ali opravljati priložnostna dela. Razpad zakonske zveze (izvenzakonske skupnosti) ne predstavlja podlage za preživninski zahtevek iz razloga, da se ohrani življenjski standard iz časa zakonske zveze
Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. S tem sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Opravi se le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.