Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno priznalo pravdne stroške in jih naložilo v plačilo tožniku na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožnik namreč glede na dejstvo, da je bila njegova tožba zavržena, v postopku tega individualnega delovnega spora ni uspel, zato je dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Ker je bila s sklepom sodišča prve stopnje tožnikova tožba v tem individualnem delovnem sporu v celoti zavržena, kar pomeni, da je bil v tem individualnem delovnem sporu postopek na prvi stopnji v celoti končan, ni bilo pravne podlage, da bi sodišče pridržalo odločitev o stroških do odločitve o preostalih tožnikovih zahtevkih, ki so predmet drugega sodnega spora in v pristojnosti drugega sodišča.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost - razlogi za preklic - napaka volje - solastninska skupnost - pogodbena avtonomija - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe - prevara - izpodbojen pravni posel - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - jezikovna razlaga pogodbe - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - notarski zapis
Hvaležnost je moralna obveznost obdarjenca, saj je pravna podlaga darilne pogodbe v neodplačni naklonitvi premoženjske koristi obdarjencu. Z darilno pogodbo obdarjenec brezplačno sprejema, darovalec pa daje v breme svojega premoženja. Te hvaležnosti ni mogoče presojati tako strogo, da obdarjenec ne bi bil upravičen zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla, če darovalec le-tega ni pripravljen skleniti.
ZDDV-1 člen 40, 41, 41/1. ZIPRS1314 člen 60a. ZPP člen 151. ZOdvT tarifna številka 6007.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - davek na dodano vrednost (DDV) - stopnja ddv - sprememba stopnje davka na dodano vrednost (ddv) - sprememba davčnih predpisov
Pri obračunu davka na dodano vrednost od pravdnih stroškov je treba upoštevati, da je bil davek na dodano vrednost do dne 1. 7. 2013 v obsegu 20 %, nato pa 22 %.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 127, 133.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 19.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25.. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - helikopterski prevoz
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je treba pri povračilu stroškov za nudene potrebne zdravstvene storitve v tuji državi članici EU, ki nastanejo med bivanjem, potovanjem ali delom v tujini, zavarovance obravnavati enako, kot bi bili v enakih okoliščinah, torej za enake zdravstvene storitve, opravljene s strani istega izvajalca, obravnavani državljani oziroma zavarovanci tuje države članice. Slovenske zavarovane osebe so v primeru uveljavljanja potrebnih zdravstvenih storitev (tako glede obsega kot standarda storitev) v Avstriji torej izenačene z avstrijskimi zavarovanci in lahko uveljavljajo pravice do zdravstvenih storitev v Avstriji, vendar le v obsegu in po postopku, kot veljajo za avstrijske zavarovance.
Čeprav je pri tožniku prišlo do hude nesreče, pri kateri je ugotovljena medicinska potreba po prevozu s helikopterjem, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila dejanskih stroškov helikopterskega prevoza. Tudi avstrijski zavarovanec bi moral v enakih okoliščinah, kot so podane v obravnavanem primeru, razliko nad priznanim zneskom plačati sam.
pravica do popravka - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Sodna praksa je že presegla ozko razlago pravice do popravka, po kateri bi imel prizadeti zgolj pravico do zanikanja posameznih informacij. Ker bi tak popravek predstavljal le formalno uresničevanje pravice do popravka, mora zahtevani popravek praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva ali okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
pravica do stikov - pravica do osebnih stikov z otrokom - omejitev stikov - stiki pod nadzorom - telefonski stiki z otrokom - stiki v korist otroka - otrokova korist
Iz izvedenskih mnenj izhaja, da osebni stiki nasprotnega udeleženca s hčerjo niso v njeno korist, ker ji povzročajo škodo. Izvedenca sta ugotovila, da je hči v stiski zaradi izvajanja stikov in si v času, ko je nasprotni udeleženec v zaporu, želi le telefonske stike. Takšni stiki so po mnenju izvedencev v korist otroka, nasprotno pa menita, da stiki z osebnim srečanjem in druženjem niso v korist otroka, ker zanj predstavljajo preveliko psihično breme in mu povzročajo stres. Odločitev sodišča prve stopnje, da se stiki izvajajo po telefonu, je zato pravilna.
odločitev o pravdnih stroških - socialni spor - načelo uspeha - odškodnina
Glede na to, da tožnica s tožbenim zahtevkom za priznanje odškodnine ni uspela, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo 154. člena ZPP tožnici naložilo plačilo stroškov postopka nasprotne stranke.
dopolnitev pritožbe - pravočasnost dopolnitve pritožbe - dopustnost - vsebinska presoja - pristojnost višjega sodišča - stečajni postopek - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe
Zmotni so zaključki sodišča prve stopnje, da je druga dopolnitev pritožbe nedovoljena, zato ker je identična s prvo dopolnitvijo pritožbe, o kateri je višje sodišče že odločalo. Ker je bila druga dopolnitev pritožbe poslana v roku, bi jo sodišče prve stopnje moralo predložiti v reševanje višjemu sodišču, kot to utemeljeno opozarja pritožnik. Prav tako pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je vsebinsko presojalo utemeljenost druge dopolnitve pritožbe, čeprav je za to pristojno višje sodišče. Ker višje sodišče ni odločilo o obeh dopolnitvah pritožb (ki sta bili poslani v roku), odločitev višjega sodišča tudi ni mogla postati pravnomočna.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prenehanje začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja - razveljavitev začasne odredbe - namen začasne odredbe - spremenjene okoliščine - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem
Zmanjšanje vrednosti stvari (osebnega vozila), katere odtujitev ali obremenitev je bila z začasno odredbo prepovedana tožniku, ne predstavlja pravno upoštevne spremenjene okoliščine v pomenu drugega odstavka 278. člena ZIZ. Kljub svoji zmanjšani vrednosti je to vozilo še vedno del skupnega premoženja pravdnih strank. Z izposlovano začasno odredbo je toženka merila na zavarovanje uveljavitve njenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev obsega skupnega premoženja (v katerega spada tudi to vozilo) in deležev pravdnih strank na njem, in sicer, da se tožniku prepreči razpolaganje s to stvarjo. S predlagano razveljavitvijo začasne odredbe bi bilo tožniku dejansko omogočeno, da bi lahko odtujil to vozilo, česar pa brez soglasja toženke (ki prodaji nasprotuje) ne more narediti (prvi odstavek 52. člena ZZZDR). Izdana začasna odredba ima zato še vedno svoj namen.
V skladu s prvim odstavkom 99. člena SPZ lahko lastnik oziroma domnevni lastnik, v primeru, da ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Za ugotovitev, ali je tožbeni zahtevek utemeljen, je tako odločilno, ali so v obstoječi služnosti obsežene tudi vožnje s "tovornim vozilom", ki ga toženec označuje kot kombinirano vozilo. Če za vznemirjanje obstoji podlaga, v konkretnem primeru zatrjevana služnost, namreč vznemirjanje ni protipravno.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški
Prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponavljanje tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) navaja stališča iz vzročnega postopka, na potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v omenjenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Zato je bila prva pripravljalna vloga tožnika potrebna za postopek in mu tako ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
tožba na razveljavitev sklepa skupščine - statut društva - prenehanje članstva - sklepčnost - sklepčnost skupščine - dokazna ocena - pravica do izjave
Ker se sodišče prve stopnje do izvedenih dokazov, ki so jih predlagali tožniki, v pretežnem delu sploh ni opredelilo, je kršilo tudi načelo kontradiktornosti postopka.
izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu - namen izvršilnega postopka - izdaja novega upravnega akta
Dolžnik je svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Upnik v izvršilnem postopku, ki ga je vložil na podlagi 226. člena ZIZ, ne more doseči izdaje nove drugačne odločbe. Le to je imel možnost doseči v okviru pritožbe na pristojni organ, kot je bil poučen v pravnem pouku odločbe, oziroma bi moral izdajo odločbe zahtevati z novo tožbo pri delovnem in socialnem sodišču.
Pritožba utemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da tožnici ni bilo potrebno dokazovati, da bi bilo njeno delo v spornem letu (visoko) nad pričakovanji. Dokazno breme določa materialno pravo, ki v določenih primerih lahko določa tudi obrnjeno dokazno breme. Vendar velja temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena, da nosi dokazno breme tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika. Tožnica je zatrjevala, da je delo opravljala nad pričakovanji. V obravnavanem primeru ima zato tožnica dokazno breme, da je svoje delo v spornem obdobju zelo dobro opravljala oziroma nad pričakovanji in ne tožena stranka, da se je delo tožnice v primerjavi s predhodnimi ocenjevalnimi obdobji poslabšalo za dve oceni.
Preuranjena je odločitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar velja zlasti za prvi pogoj iz 318. člena ZPP, saj ni izkazano, da je bila vročitev tožbe s pozivom za odgovor opravljena dne 28. 11. 2017 in da je rok za odgovor na tožbo tekel od tega datuma. V ponovljenem postopku je potrebno ponovno preveriti, katerega dne je bila toženi stranki vročena tožba v odgovor ali 28. 11. 2017, kot to izhaja iz vročilnice ali dne 29. 11. 2017, kot to izhaja iz sprejemne poštne knjige, po potrebi s poizvedbami pri pošti, oziroma z zaslišanjem vročevalca ter nato ponovno odločiti o zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00011385
ZM člen 1, 1/1, 1/1-2, 2, 2/3, 3, 9, 16, 16/2, 30, 78, 78/2, 107. ZUE člen 13, 13/1. ZPP člen 285.
menica - lastna menica - trasirana menica - bianco menica - menična izjava - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom - menični porok - trasant - zastaranje meničnih zahtevkov - materialno procesno vodstvo
Glavna značilnost bianco menice je ta, da upnik po njeni izročitvi sam izpolni listino o dolgu oziroma v blanket vpiše sestavine, ki jih menica ob svoji izdaji nima. Pri tem se mora držati za izpolnitev danega pooblastila.
Menična izjava je "dogovor o vpisu manjkajočih sestavin", podpis meničnega zavezanca pa je nujno potreben že v času, ko je bianco menica izročena. Z izročitvijo bianco menic, na katerih je podpis toženca kot trasanta, je ta konkludentno izjavil svojo voljo, da odgovarja kot trasant.
spor o pristojnosti - zbornica kot stranka - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - prebivališče tožene stranke
Okrožno sodišče utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ni nobena od subjektov, navedenih v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost) in zato ni podan subjektivni kriterij za vodenje spora po pravilih o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ni izpolnjen objektivni kriterij, ker ne gre za nobenega od sporov iz 482. do 484. člena ZPP. Ker so za odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih, katerih vrednost ne presega 20.000,00 EUR, po prvem odstavku 30. člena ZPP pristojna okrajna sodišča, tožena stranka pa ima stalno prebivališče v Ljubljani, je za sojenje v obravnavani zadevi stvarno (30. člen ZPP) in krajevno (47. člen ZPP) pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - bistvena kršitev določb postopka - vročanje
Utemeljena je pritožbena trditev toženca, da ni prejel obvestila o sodnem pisanju s tožbo, to pa, glede na pravico do izjave, katere predpogoj je pravica do obveščenosti, pomeni, da je izpodbil fikcijo vročitve tožbe v odgovor in je posledično izdana zamudna sodba v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, tako da je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.