obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zakonitost dokazov - nezakonit dokaz - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - odločba Ustavnega sodišča - sporazum o priznanju krivde
Ker je iz spisovnega gradiva izhajalo, da biološka sled, najdena na kraju kaznivega dejanja, pripada obsojencu, katerega DNK profil je bil hranjen v DNK evidenci, da obsojeni predhodno ni bil kaznovan ter da tudi ni bil v drugem kazenskem postopku, so navedeni dokazi in dejstva, ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-312/11-21, sodišču omogočali presojo zakonitosti oz. nezakonitosti hrambe DNK profila obsojenca tako, da to dejstvo za sodišče ni novo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011143
OZ člen 35, 117, 239, 239/1, 239/2, 240, 243, 246, 247, 247/3, 253. ZPP člen 8, 214, 286.
prestop športnika v drug klub - prestop v drug klub - podjemna pogodba - ničnost pogodbe zaradi predmeta - izpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - nemožnost izpolnitve - pogodbena odškodninska obveznost - razdor pogodbe - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - mednarodni element v razmerju - dokazna ocena - primeren dokaz - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Prestope košarkarjev urejajo pravila FIBE, ki morajo biti implementirana v pravila košarkarskih zvez, članic FIBE. Tudi pravila FIBE so zato kot pogodbeno pravo materialnopravna podlaga za razsojo v tej zadevi. Tožena stranka je v spis vložila prevod pravil FIBE v delu, ki se nanaša na prestop mladih košarkarjev. Ker je sodišče prve stopnje dvomilo v zatrjevanja tožene stranke, da je predložila v času sklenitve pogodbe veljavna pravila, bi moralo toženi stranki omogočiti dokazovanje, ali so v spis vložena takrat veljavna pravila.
ničnost letnega poročila - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe - obveznost rednega nadzorstva članov organa vodenja
Ob odločanju 30.6.2016 Nadzorni svet še ni razpolagal s poročilom revizorja in se logično do njega ni mogel opredeliti (v zapisniku 10. redne seje NS je celo navedeno, da revizija še poteka). Gre za kršitev, ki ni nepomembna, kot to želi prikazati pritožnica. Temeljna naloga nadzornega sveta je nadzor vodenja poslov družbe. V skladu s tem so tudi razdeljene pristojnosti med organi družbe glede letnega poročila. Sestavi ga Uprava, vendar je zaradi pomena letnega poročila (prikazuje, kako je družba poslovala in v kakšnem stanju je, predstavlja podlago za delitev morebitnega dobička) sprejeto šele, ko ga sprejme nadzorni svet in sicer potem, ko ga preveri v skladu z določbo 282. člena ZGD-1. Za velike in srednje družbe, za družbe z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in za dvojne družbe zaradi pomena teh družb in zaradi enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev oziroma družbenikov, že zakon določa, da ne zadošča le preverjanje s strani nadzornega sveta, temveč je potrebna tudi neodvisna revizija. Namen revizorjevega dela je namreč zagotovitev izvedenskega in od poslovodstva neodvisnega poročila nadzornemu svetu, ki na ta način lahko kvalitetno uresniči svojo naloga nadzora. Sprejem letnega poročila brez revizorjevega poročila je zato v nasprotju s temeljnimi dolžnostmi nadzornega sveta, saj je navsezadnje od vsebine revizorjevega poročila običajno odvisen obseg dolžnosti preveritve letnega poročila iz prvega odstavka 282. člena ZGD-1. Letno poročilo, ki je bilo sprejeto, ne da bi bilo preverjeno v skladu z določbo 282. člena ZGD-1, je na podlagi drugega odstavka 401. člena ZGD-1 nično.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-5, 57/4-7, 57/7.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 119.. ZPP točka 70.. ZSSloV člen 36, 37, 37/2, 42.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - izločitev sodnika - izločitveni razlog
To, da je disciplinski postopek vodil in o disciplinski odgovornosti odločal nekdo, ki je pred tem tožniku kot nadrejeni odrekel podaljšanje dela in bivanja v tujini, še ne pomeni okoliščine, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranost glede disciplinskega postopka, ki se ne nanaša na sporni pogovor, pač pa na dogajanje po tem. Na pristranost tudi ne kaže okoliščina, da je navedeni tožniku izrekel disciplinski ukrep s preizkusno dobo enega leta, medtem ko je drugostopenjski organ preizkusno dobo znižal na tri mesece. Tudi različna presoja okoliščin za izrek disciplinske sankcije ne dokazuje izločitvenega razloga.
ZFPPIPP člen 104, 104/6, 402. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - odpust obveznosti - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - vsebina rednih poročil - obseg dela
Če sodišče začne v postopku osebnega stečaja postopek odpusta obveznosti, mora upraviteljevo redno poročilo vsebovati tudi dejanja upravitelja, ki se nanašajo na njegove dodatne naloge in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti, česar upraviteljičina redna poročila v konkretnem primeru ne vsebujejo.
Okoliščina, da upravitelj v svojem predlogu ni ponudil relevantnih trditev glede dejanskega obsega dela, utemeljuje pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga nad predpisanim minimalnim zneskom nadomestila.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami obsojenkine zagovornice, da obsojenka ni izpolnila dodatnega pogoja, naloženega s pogojno obsodbo, iz opravičenih razlogov, saj ji tega niso dopuščale gmotne razmere.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno priznalo pravdne stroške in jih naložilo v plačilo tožniku na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožnik namreč glede na dejstvo, da je bila njegova tožba zavržena, v postopku tega individualnega delovnega spora ni uspel, zato je dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Ker je bila s sklepom sodišča prve stopnje tožnikova tožba v tem individualnem delovnem sporu v celoti zavržena, kar pomeni, da je bil v tem individualnem delovnem sporu postopek na prvi stopnji v celoti končan, ni bilo pravne podlage, da bi sodišče pridržalo odločitev o stroških do odločitve o preostalih tožnikovih zahtevkih, ki so predmet drugega sodnega spora in v pristojnosti drugega sodišča.
neposlovna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - pravica razpolaganja - razpolaganje s stvarjo - javno dobro - splošna raba
Dolžnosti, ki jih lastniku, upravljavcu ali komu drugemu nalaga status stvari kot javnega dobra, ne morejo biti varovane s civilnimi tožbami, ker je splošna raba pravica javnega in ne zasebnega prava.
ZPIZ-2B člen 37.. ZMEPIZ-1 člen 75, 76, 80, 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 16, 22, 22/1, 22/3.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - delovno razmerje
Zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja zasebne družbe se vzpostavi, če zavarovanec ni zavarovan na kakšni drugi podlagi. Družbeniki in poslovodne osebe, ki imajo v družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi sklenjeno delovno razmerje, so v obvezno zavarovanje vključeni na podlagi delovnega razmerja.
zbiranje obvestil od osumljenca s strani policije - zaslišanje obdolženca - rezultati poligrafskega testiranja - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati
Po uradnem zaznamku z dne 10. 5. 2011 in 11. 5. 2011 so policisti od obdolženega A.Z. pridobili izjavi iz šestega odstavka 148. člena ZKP. Ti sicer nista predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, a še vedno sta zgolj tako imenovani neformalni dokaz (obvestili), ki obdolženčevega zagovora kot formalnega dokaza ne moreta nadomestiti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 127, 133.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 19.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25.. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - helikopterski prevoz
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je treba pri povračilu stroškov za nudene potrebne zdravstvene storitve v tuji državi članici EU, ki nastanejo med bivanjem, potovanjem ali delom v tujini, zavarovance obravnavati enako, kot bi bili v enakih okoliščinah, torej za enake zdravstvene storitve, opravljene s strani istega izvajalca, obravnavani državljani oziroma zavarovanci tuje države članice. Slovenske zavarovane osebe so v primeru uveljavljanja potrebnih zdravstvenih storitev (tako glede obsega kot standarda storitev) v Avstriji torej izenačene z avstrijskimi zavarovanci in lahko uveljavljajo pravice do zdravstvenih storitev v Avstriji, vendar le v obsegu in po postopku, kot veljajo za avstrijske zavarovance.
Čeprav je pri tožniku prišlo do hude nesreče, pri kateri je ugotovljena medicinska potreba po prevozu s helikopterjem, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila dejanskih stroškov helikopterskega prevoza. Tudi avstrijski zavarovanec bi moral v enakih okoliščinah, kot so podane v obravnavanem primeru, razliko nad priznanim zneskom plačati sam.
ZDDV-1 člen 40, 41, 41/1. ZIPRS1314 člen 60a. ZPP člen 151. ZOdvT tarifna številka 6007.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - davek na dodano vrednost (DDV) - stopnja ddv - sprememba stopnje davka na dodano vrednost (ddv) - sprememba davčnih predpisov
Pri obračunu davka na dodano vrednost od pravdnih stroškov je treba upoštevati, da je bil davek na dodano vrednost do dne 1. 7. 2013 v obsegu 20 %, nato pa 22 %.
pravica zakonca do preživnine - restriktivna razlaga - aktivno iskanje zaposlitve - strokovna izobrazba - krivda za nezaposlenost
Bivši zakonec (izvenzakonski partner) ima pravico zahtevati preživnino od drugega zakonca (izvenzakonskega partnerja), če nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen (81. člen ZZZDR). Pogoj nekrivdne nezaposlenosti je treba strogo razlagati. Odrasla oseba je v prvi vrsti sama dolžna poskrbeti za svoje preživljanje oziroma za svojo materialno in socialno varnost. Izčrpati mora vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, kar pomeni tudi, da je nezaposlena oseba dolžna izkoristiti vsako možnost zaposlitve; če ne gre drugače, mora sprejeti tudi delo za določen čas ali slabše plačano delo ali opravljati priložnostna dela. Razpad zakonske zveze (izvenzakonske skupnosti) ne predstavlja podlage za preživninski zahtevek iz razloga, da se ohrani življenjski standard iz časa zakonske zveze
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011889
OZ člen 132, 168, 168/3, 179, 299, 378, 943, 943/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 337, 337/1.
prometna nesreča - poškodba v prometni nezgodi - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zavarovalnice - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izgubljeni dobiček - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - samostojni podjetnik - izpad pričakovanega dohodka - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - pogoji za ponovitev dokaza - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka glede nepremoženjske škode tožnika ni pozvala k dopolnitvi odškodninskega zahtevka, zato se ne more uspešno sklicevati na njegovo neodzivnost. Drugih objektivnih ovir za ovrednotenje škode in plačilo odškodnine ni navajala, zato je s pretekom 14 dni od prejema odškodninskega zahtevka (16. 8. 2013) prišla v zamudo in mora od dne 31. 8. 2013 tožniku plačati zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 943. člena OZ).
Ni pomembno, ali je v času bolniškega staleža delo za naročnika namesto tožnika opravljal kakšen drug izvajalec. Ključno je, da ga zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v prometni nesreči, ni mogel opraviti tožnik in zato ni ustvaril pričakovanih prihodkov.
Izvedenka je povprečni dohodek izračunala tako, da je od prihodkov odštela stroške. Pojasnila je tudi, da je kot stroške upoštevala vse odhodke, ki jih je tožnik izkazoval v knjigi prihodkov in odhodkov, razen amortizacije, ki ni strošek. Res je, da je moral tožnik stroške plačati v vsakem primeru in teh stroškov ni mogoče upoštevati kot izgubo njegovega dohodka (ki je razlika med ugotovljenimi prihodki in odhodki). Izvedenka je že v pisni dopolnitvi mnenja pojasnila, da tega ni storila. Stroške za meseca junij in julij je upoštevala, da je ugotovila, ob kolikšnih prihodkih bi tožnik dosegel izračunani povprečni mesečni dohodek, kar je zaslužek, ki ga je utemeljeno pričakoval, pa mu ga je škodni dogodek preprečil.
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - dokazni standard verjetnosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Toženec ima pričakovano pravico na nepremičninah, zato mora trpeti tudi posege v to pravico, s katerimi tožnika z začasno odredbo utemeljeno zahtevata zavarovanje njunih terjatev pred možnim (ponovnim) izigravanjem, kot to s stopnjo verjetnosti dokazuje sklenitev darilne pogodbe ter druga opisana ravnanja dolžnika in toženca.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost - razlogi za preklic - napaka volje - solastninska skupnost - pogodbena avtonomija - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe - prevara - izpodbojen pravni posel - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - jezikovna razlaga pogodbe - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - notarski zapis
Hvaležnost je moralna obveznost obdarjenca, saj je pravna podlaga darilne pogodbe v neodplačni naklonitvi premoženjske koristi obdarjencu. Z darilno pogodbo obdarjenec brezplačno sprejema, darovalec pa daje v breme svojega premoženja. Te hvaležnosti ni mogoče presojati tako strogo, da obdarjenec ne bi bil upravičen zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla, če darovalec le-tega ni pripravljen skleniti.
izrek odločbe - solidarne obveznosti - domneva solidarnosti - vezanost na izvršilni naslov
Solidarnost oziroma nedeljivost obveznosti mora biti kot taka jasno opredeljena v postavljenem zahtevku in posledično v izreku sodne odločbe. Če temu ni tako, se šteje, da gre za deljivo obveznost, ki se v primeru, ko ni določena drugačna delitev, deli na enake dele.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni z besedilo omenilo devet izvedenih dokazov oziroma zaslišanja prič, ki po trditvah pritožbe pritrjujejo pritožniku. Sodba tudi nima razlogov o dodatni trditveni podlagi tožeče stranke v zvezi z možnostjo izvrševanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju in porabe sredstev zapustnice. Gre torej za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmotno pa meni pritožba, da pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče izvrševati tako, da poleg toženke za bolno babico skrbijo tudi vnuki.
Za zelo zahtevno izvedensko mnenje gre takrat, kadar je zadana naloga izvedencu oziroma izvedenskemu organu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšni kriteriji v obravnavani zadevi niso podani, saj iz dopolnilnega mnenja ne izhaja, da bi moral izvedenski organ opraviti dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave.