ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011202
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271. ZPIZ-2 člen 190, 193.
ZPIZ - aktivna stvarna legitimacija - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za invalidnost - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninski zahtevek Zavoda - odškodninska odgovornost zavarovalnice - obvezna zavarovanja v prometu - povzročitev škode - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - lex specialis
V času med 1. 1. 2013 in 1. 1. 2016 ZPIZ ni mogel zahtevati povrnitve invalidnine od zavarovalnice, pri kateri je bil zavarovan povzročitelj prometne nesreče.
Stvarna pristojnost sodišč ni urejena le v ZKP, temveč tudi v ZDT-1 in ZS. Za kazenski pregon t.i. korupcijskih kaznivih dejanj, pri katerih ni navedena morebitna zagrožena kazen, torej tudi za pregon obravnavanega kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1B, je kljub zagroženi kazni do treh let zapora pristojno SDT. V 40.a členu ZS pa je določeno, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon navedenih kaznivih dejanj. To pomeni, da je v obravnavani zadevi za razsojo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je obtožnico vložilo Specializirano državno tožilstvo.
ZKP člen 388, 388/1, 390. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 244, 244/2, 386, 389, 389/2, 389/3.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - upravičenci za vložitev pritožbe - prejemnik koristi - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - položaj in pristojnosti upravitelja - upravljanje stečajne mase - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Tudi postopek zavarovanja na nepremičninah, ki so predmet stečajne mase, sodi med postopke upravljanja s premoženjem stečajne mase. Ker z začetkom stečajnega postopka postane upravitelj tisti, ki v zvezi z upravljanjem stečajne mase prevzame zastopanje stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost, po stališču pritožbenega sodišča lahko pritožbo zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja vloži le upravitelj in ne tudi stečajni dolžnik.
brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - ugotavljanje insolventnosti - obstoj insolventnosti - dokazovanje insolventnosti - obrazloženost insolventnosti
Sodišču ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje.
Sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
plačilo zavarovalnine - nezgodno zavarovanje za primer smrti - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Pravilna je presoja sodišča, da so poškodbe zavarovanca nastale kot posledica bolezenskega dogodka, ki je neposredno predhodil padcu. Ker torej tožeča stranka ni dokazala, da je bila zavarovančeva smrt posledica nezgode (njene tožbene teze o padcu zaradi spolzkih tal dokazni postopek ni potrdil, enako velja za možnost, da bi se zavarovanec spotaknil ob stojalo), je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine pravilna.
nedovoljena pritožbena novota - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja
Trditve dolžnika o zastaranju upnikove terjatve zamudnih obresti predstavljajo trditve o dejstvih, ki bi jih lahko podal že v rednem ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ne šele v pritožbi.
URS člen 42. ZDru-1 člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1, 2/2, 14, 14/1, 14/2. ZDLov-1 člen 65, 65/1.
pravica do svobode združevanja - lovska družina - status lovske družine (društvo) - pogoji za sprejem v članstvo - odklonitev sprejema v članstvo
Ustava res daje pravico do združevanja, vendar pri vključevanju oziroma pri pristopu v društvo ni mogoče mimo volje tistih, ki so že člani društva. Člani društva (sami ali prek pristojnega organa) namreč odločajo o sprejemu novih članov, razlogi pa so prepuščeni avtonomiji društev in v skladu z njo lahko društvo določi bolj ali manj obsežne oziroma stroge pogoje za sprejem v članstvo.
Dokazni postopek je pokazal, da je lovska družina na občnem zboru prošnje za sprejem obravnavala po vrsti. V trenutku, ko je prišla na vrsto tožnikova prošnja, je lovna površina na enega lovca znašala pod 100 ha, to pa je po društvenih pravilih razlog, da društvo prošnjo za vključitev zavrne.
zemljiškoknjižni postopek - listina, ki je podlaga za vpis - sklep o delitvi solastnine - vpis lastninske pravice - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011316
OZ člen 6, 6/2, 131, 149, 150, 153, 240.
šport - skok s padalom - skok s padalom v tandemu - adrenalinski šport - ekstremni šport - nevarna dejavnost - nevarna dejavnost kot pravni standard - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost organizatorja - pogodbena odškodninska odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - oprostitev dolžnika odgovornosti - nepredvidljivost - nepričakovanost - nepreprečljivost in neizogibnost nastanka škode - nepredvidljive okoliščine in višja sila - privolitev oškodovanca - paraplegija - katastrofalna škoda
Ni sporno, da se je tožnica za skok z jadralnim padalom v tandemu odločila sama, prostovoljno. S tem je, kakor pri vseh drugih športih, ki so nevarni, sprejela rizike, ki iz te nevarnosti izhajajo. Organizator, ki je tožnici (zgolj) omogočil polet - nevarno dejavnost, v razmerju do nje ni tisti, ki se z njo ukvarja, pač pa je to postala tožnica sama. Tožnici organizator odgovarja lahko (le) zaradi kršitve pogodbe o izvedbi poleta v tandemu.
Pritožbeno sodišče je krivdno odgovornost presojalo po merilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Podlago zatrjevane odškodninske obveznosti je namreč (ne glede na odsotnost kakršnekoli pisne listine) predstavljalo pogodbeno razmerje tožnice in toženkine zavarovanke, pri čemer je bilo izpolnitveno ravnaje slednje organizacija in izvedba skoka z jadralnim padalom (v tandemu). Treba je bilo odgovoriti na vprašanje, ali je bila prekršena kakšna obveznost iz pogodbenega razmerja, merilo za presojo pa je skrbnost dobrega strokovnjaka. Ključno za presojo je vprašanje, ali sta bila organizator poleta v tandemu in pilot sam dovolj skrbna oz. ali so podani pogoji za oprostitev odgovornosti po 240. členu OZ.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - sredstva, pridobljena z delom - dokazovanje - dejansko stanje - delnice kot skupno premoženje
V sporu zaradi obsega skupnega premoženja in določitve deležev na njem se upoštevajo vse oblike dela in pomoči, ki jo zakonca nudita drug drugemu, pri delu v gospodinjstvu, pri varstvu in vzgoji otrok in vseh drugih opravilih za zadovoljevanje potreb družinske skupnosti.
negatorna tožba solastnika - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - samovoljen poseg v nepremičnino - dograditev objekta - izvrševanje solastninske pravice - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje solastnika za predelavo - soglasje solastnika objekta - balkon - fasada
Gradnja balkona predstavlja posel, ki presega redno upravljanje. Gre za poseg v fasado in ploščo hiše, torej za predvideno izdelavo novega dela stavbe, ki spreminja obstoječo rabo in tudi zunanji videz nepremičnine. Poseg v skupni del stavbe terja soglasje vseh solastnikov skupnih delov. Ker toženec soglasja tožnice za gradnjo balkona ni imel, njegov poseg pomeni nedopusten poseg v solastninsko pravico tožnice.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - kršitev spolne nedotakljivosti osebe - mladoletna oseba - posttravmatska stresna motnja - povrnitev nepremoženjske škode višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - strah
V skladu z določbo 181. člena OZ ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. Spolna integriteta, ki je del telesne integritete, je tudi ustavno pravno varovana pravica (po 35. členu URS). Čeprav OZ v navedeni določbi obravnava posledice tovrstnih protipravnih dejanj kot posebno obliko nepremoženjske škode, s tem ne izključuje zahtevkov za druge vrste nepremoženjske škode iz prvega odstavka 179. člena OZ, če so zanje izpolnjeni pogoji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011420
OZ člen 159, 168, 741, 741/2, 741/4.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - gostinska hramba - odškodninska odgovornost hotelirja - povrnitev premoženjske škode - odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj - gostinec kot shranjevalec - avto kot stvar, ki jo gost prinese s seboj - odgovornost lastnika zemljišča - odgovornost imetnika stavbe
Avto, ki ga hotelski gost parkira na nevarovanem parkirišču, ki ga hotelir ne trži in je brezplačno ter prosto dostopno tretjim, ni prinesena stvar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011991
OZ člen 154. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-53, 4, 4/2, 4/3, 42, 42/1, 57, 57/1. ZPP člen 125a, 125a/4.
povrnitev premoženjske škode - prometna nezgoda - pravila cestnega prometa - nedopustno protipravno ravnanje - vzročna zveza - soprispevek - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je voznica s tem, ko je pred trkom pogledala v vzvratno ogledalo in v njem videla tožnika, za katerega je upravičeno sklepala, da drži varnostno razdaljo in da je ne bo prehiteval (tretji odstavek 4. člena ZPrCP), zadostila zahtevi iz prvega odstavka 42. člena ZPrCP, po kateri se mora voznik, preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje ali premikom vozila, s pogledi v vzvratna ogledala in preko ramena, da premosti mrtvi kot ali kako drugače prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje. Pravilno je pojasnilo, da pogled preko rame zaradi premostitve mrtvega kota ni bil potreben, ker je voznica zaznala tožnika že s pogledom v vzvratno ogledalo. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012037
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca
Delo, ki ga je tožnik opravljal na konfekcijskem stroju ob menjavi kasete, ni nevarna dejavnost. Pri tem opravilu stroj ni bil v hitrem načinu delovanja, temveč je miroval, dokler ga tožnik ni sam pognal oziroma sprožil s pritiskom na nožno stopalko. Zato v takšnih okoliščinah stroj ni predstavljal nevarne stvari. Tožnik je s stopalko sam nadziral, kdaj bo stroj sploh pričel delovati, pa še pri tem je šlo ob zagonu stroja za t. i. počasno vrtenje, ne za hiter način delovanja, tako da tudi s tega vidika ni šlo za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost.
napotitev dediča na pravdo - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - sporna dejstva v zapuščinskem postopku
Testirala je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon. V takšni situaciji je sodišče utemeljeno ocenilo za manj verjetno pravico pritožnika.
motenje posesti - posestno varstvo - rok za posestno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje prepozne tožbe - motilno ravnanje - ponavljajoče se motilno dejanje - nedovoljene pritožbene novote
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
To, ali je bila tožnici plača iz naslova delovne uspešnosti pravilno znižana v skladu z določbami zakona, pravilnika tožene stranke ter pogodbe o zaposlitvi, je sicer pomembno za presojo, ali je sporni denarni zahtevek utemeljen ali ne, ne more pa to biti predmet odločitve. Ker gre za denarno terjatev, glede katere je dopustno direktno sodno varstvo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tudi del tožbe, ki se nanaša na ugotovitev in odpravo kršitve tožničine pravice iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je torej glede zavrženja tožbe pravilno uporabilo tako 181. člen ZPP, ki predpisuje, kaj je lahko predmet ugotovitvene tožbe, kot tudi 200. člen ZDR-1, ki določa delavčevo uveljavljanje pravic pri delodajalcu in pred sodiščem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - istovrstne kršitve - razlog za odpoved
Čeprav se tako pisno opozorilo kot redna odpoved nanašata na tožničino neupoštevanje odredbe delodajalca, naj se iz ene pisarne preseli v drugo pisarno, je glede pisnega opozorila relevanten čas do 14. 11. 2016 oziroma do 23.11 2016, glede odpovedi pa tudi čas po 23. 11. 2016. Drži sicer, da povsem isti očitki ne smejo biti predmet pisnega opozorila in redne odpovedi. To bi izničilo razlikovanje med predmetom ter pomenom enega in drugega instituta, posledica tega bi bila nezakonitost odpovedi. Vendar pa je v sporni odpovedi tožnici očitano nadaljevanje kršitve tudi v času, ki ga pisno opozorilo ne zajema več. To je bistvena okoliščina, zaradi katere stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Pravilno bi bilo, če se odpoved ne bi nanašala tudi na čas po 23. 11. 2016. Tožena stranka torej utemeljeno vztraja, da predmet pisnega opozorila in odpovedi ni ista, pač pa zgolj istovrstna kršitev, kontinuiranost pa sama po sebi ni okoliščina, ki bi izključevala ukrep odpovedi. Redna odpoved iz krivdnega razloga je namenjena ravno temu, da se sankcionira neupoštevanje pisnega opozorila zaradi predhodnih očitkov.
ZFPPIPP člen 56, 119, 119/1, 231, 231-2, 234, 235.
razrešitev upravitelja - nedovoljena zahteva - družba z neomejeno odgovornostjo - osebno odgovorni družbenik - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - upravičenje opravljati procesna dejanja
Za pritožbeno sodišče je nesprejemljiva pritožnikova razlaga, da naj bi bilo zaradi ekonomskega interesa družbenika, ki je odgovoren za obveznosti družbe do upnikov, temu treba priznati tudi upravičenje, da predlaga razrešitev upravitelja. Tako upravičenje bi pridobil, če bi izkazal, da je terjatve do upnikov tudi poravnal in pridobil status upnika stečajnega dolžnika.