redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožnik je tako v postopku na prvi stopnji kot tudi v pritožbi izpostavljal, da mu način dela ni bil v zadostni meri pokazan, zato je bilo na toženki, skladno z obrnjenim dokaznim bremenom, da dokaže nasprotno. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bil tožnik v delo uveden ter da mu je bil način dela pokazan v zadostni meri. Toženka je tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zakonito podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 125, 126, 126a, 146, 146/1, 156. OZ člen 356, 356/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi upravne odločbe - zastaranje terjatve - javnopravna obveznost - javne obligacije - civilnopravna razmerja - dvostransko obligacijsko razmerje
Odločba Agencije RS za kmetijske trge, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, predstavlja izrvršilni naslov, saj je izvršilni naslov, kadar je davčni organ pristojen za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
Pri izterjavi terjatev iz naslova odločb upravnih organov oziroma terjatev, zaradi izterjave katerih je predvidena upravna izvršba, je glede vprašanja zastaranja treba izhajati iz narave izterjevane obveznosti. Kadar gre za javnopravno obveznost, katere bistvena značilnost je oblastveni odnos med državo in posameznikom, torej razmerje podrejenosti in nadrejenosti, pride v poštev uporaba ZDavP-2, tudi če ne gre za izterjavo terjatve, ki ustreza definiciji davka. Drugače pa je v primeru, ko sta država in posameznik v prirejenem, enakopravnem razmerju. V takšnih primerih posameznikova obveznost nastane kot posledica obveznostnega razmerja ali njegove kršitve. Tedaj je glede vprašanja zastaranja treba uporabiti OZ.
oporočno razpolaganje z zapuščino - nagib v oporoki - izpodbojnost oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - oporočiteljeva volja - razlaga oporočiteljevega namena - oporočiteljev pravi namen - subjektivni razlogi - bivanje v domu za ostarele - razdedinjenje dediča - pogoji za preklic oporoke - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Zmota o vzroku, ki je oporočitelja napeljal do tega, da je na določen način oporočno razpolagal, predstavlja zmoto v oporočiteljevem nagibu. Gre za oporočiteljev subjektivni razlog za odločitev, da oporočno razpolaga v korist določenega dediča.
ZD v 99. členu glede preklica oporoke določa, da lahko oporočitelj oporoko prekliče v celoti ali deloma, z izjavo, dano v kateri koli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju obličnih pogojev za izjavo o preklicu oporoke ne izpolnjuje.
ZPP člen 212. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno in dokazno breme - pavšalne trditve - prepozne trditve - prodaja nepremičnin
O predlogu za oprostitev plačila sodne takse skladno z določilom prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči na predlog stranke. Stranka mora skladno z določilom 212. člena ZPP (ki se na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 smiselno uporablja za odločanje o takem predlogu) podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v prid utemeljenosti predloga za taksno oprostitev.
Pavšalno navajanje, da tudi v primeru prodaje nepremičnin sredstva ne bi zadoščala za plačilo takse, ne utemeljujejo predloga za taksno oprostitev.
negatorna tožba solastnika - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - samovoljen poseg v nepremičnino - dograditev objekta - izvrševanje solastninske pravice - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje solastnika za predelavo - soglasje solastnika objekta - balkon - fasada
Gradnja balkona predstavlja posel, ki presega redno upravljanje. Gre za poseg v fasado in ploščo hiše, torej za predvideno izdelavo novega dela stavbe, ki spreminja obstoječo rabo in tudi zunanji videz nepremičnine. Poseg v skupni del stavbe terja soglasje vseh solastnikov skupnih delov. Ker toženec soglasja tožnice za gradnjo balkona ni imel, njegov poseg pomeni nedopusten poseg v solastninsko pravico tožnice.
Toženca sta s podpisom posojilne pogodbe na prenovitev prvotne obveznosti pristala.
V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta toženca želela zadržati prejeti znesek po soinvestitorski pogodbi, da bi podaljšala rok investiranja, denarja pa nista mogla vrniti ter sta zato sklenila zanju manj ugodno posojilno pogodbo, ne izpolnjuje zakonskih razlogov za oderuško pogodbo.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 156, 156/1, 253, 253/3, 413.
odločitev o pravdnih stroških - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - kriterij uspeha v pravdi - krivdno načelo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Pravna narava sporov iz razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, kjer sicer velja kriterij uspeha.
Sodišče je presodilo, da so pripombe in dopolnitve na izvedensko mnenje utemeljene, zato jih je poslalo izvedencu v dopolnitev. S tem so nastali dodatni stroški, ki sta jih stranki dolžni kriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00011510
ZIZ člen 53.
predlog za izdajo začasne odredbe - sklep o izdaji začasne odredbe - delna ugoditev predlogu - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe - nedovoljen ugovor - pravni interes za pritožbo
Tožnik je izrecno vložil ugovor zoper drugo točko izreka sklepa, torej v delu, kjer je bilo delno ugodeno njegovemu predlogu za določitev stikov med njim in mladoletno hčerjo. Res je zoper ugodilni del sklepa o zavarovanju dopusten ugovor, zoper zavrnilni del pa pritožba, vendar pa je ugovor pravno sredstvo dolžnika (53. člen ZIZ), v našem primeru torej toženke. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugovor tožnika zavreči, ne pa o njem odločiti. Vloženega ugovora pa tudi ni mogoče smiselno šteti za pritožbo, saj tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper ugodilni del odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011851
OZ člen 833, 833/3. ZPP člen 8.
pravna narava pogodbe - distribucijska pogodba - agencijska pogodba - pogodba o trgovskem zastopanju - odpravnina - pravica do odpravnine - razlaga prava - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati, da bi imelo obravnavano distribucijsko razmerje, ki je mešano, več elementov agencijske kot distribucijske (in s tem prodajne) pogodbe.
načela stečajnega postopka - predhodni stečajni postopek - ničnost kot predhodno vprašanje - ničnost notarskega zapisa - prekinitev stečajnega postopka
Čeprav načeloma lahko sodišče v predhodnem stečajnem postopku odloča tudi o predhodnih vprašanjih, za katera je sicer matičen pravdni postopek, pa to vendarle ni neomejeno. Tu pa bi se kot o predhodnem vprašanju odločalo o veljavnosti (ničnosti) neposredno izvršljivega notarskega zapisa, torej listine, ki predstavlja izvršilni naslov, o tem pa po oceni višjega sodišča ni primerno odločanje kot o predhodnem vprašanju. Gre za močnejše učinkovanje listine, katere veljavnost je zato treba izpodbijati s tožbo, kar je dolžnik tudi storil.
Ob tem pa se lahko izkaže, da je poroštvena izjava dolžnika resnično nična, posledic postopka osebnega stečaja nad dolžnikom pa ne bi bilo mogoče več odpraviti. V tem konkretnem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin, ki jih je upoštevalo že sodišče prve stopnje, dodatno pa jih je podalo še višje sodišče, ni mogoče trditi, da bi naj načelo hitrosti stečajnega postopka prevladalo na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva.
ZGD-1 člen 268, 398, 514, 515, 515/4, 522. ZPP člen 202, 202/1.
imenovanje poslovodje v d.o.o. - ničnost sklepa nadzornega sveta - sosporniška intervencija - sodba na podlagi pripoznave - vstop v pravdo - predlog za obnovo postopka
S spornim sklepom nadzornega sveta tožene stranke je bil pritožnik imenovan za direktorja (poslovodjo) tožene stranke, tožeča stranka pa je bila v času začetka postopka neizbrani kandidat. Nadzorni svet je bil pristojen za sprejetje izpodbijanega sklepa. Ker sodba o razglasitvi sklepov skupščine za nične (kot tudi zadevnega sklepa nadzornega sveta) že po samem zakonu učinkuje proti članom organov vodenja, se neposredno nanaša tudi na imenovanega poslovodjo. Zato ima ta položaj intervenienta na strani tožene oziroma položaj enotnega sospornika (prvi odstavek 202. člena ZPP).
pravilo ne bis in idem - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Tudi natančna primerjava med ravnanji obdolženca, zajetimi v obeh kaznivih dejanjih, pokaže, da v obravnavanem primeru ne gre za ista izvršitvena ravnanja obdolženca, ki so bila zajeta v opisu izreka pravnomočne sodbe. S procesnega vidika gre torej za dve različni dejanji, ki izhajata iz bistveno različnih dejstev. Tako ne gre za že pravnomočno razsojeno zadevo in sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona po 3. točki 372. člena ZKP, zato pritožba v tem delu ni utemeljena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00012085
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8.
alternativna izvršitev kazni zapora
KZ-1 govori o izrečeni kazni in ne o kazni, ki jo obsojenec še mora prestati, ko v 86. členu navaja formalne pogoje za izrek posamezne alternativne izvršitve kazni zapora. Zato pritožbeno razlogovanje, da v primeru, da mora obsojenec prestati kazen, ki je nižja od z zakonom predpisane zgornje meje kazni, ki predstavlja formalni pogoj za eno od oblik izvršitve kazni zapora, določene v 86. členu KZ-1, ni utemeljeno. To izhaja tudi iz pravilne obrazložitve napadenega sklepa (točka 6), ko sodišče prve stopnje poudarja, da je kot izhodiščno potrebno šteti izrečeno kazen in ne preostanek izvršitve kazni.
Pašna skupnost ni pravna oseba temveč ima bodisi naravo skupnosti ali družbe civilnega prava (XXVII. oziroma XXVIII. poglavje Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Kot taka torej ne more biti lastnica premoženja oziroma v pravnem prometu ne more pridobivati pravic in obveznosti, temveč predstavlja zgolj pravni instrument, ki omogoča sodelovanje določenega števila fizičnih oseb pri uresničevanju njihovih (osebnih) interesov. Načeloma velja, da vstopajo v pravna razmerja s tretjimi osebami vsi člani te skupnosti, ki tudi odgovarjajo za obveznosti (kot dolžniki) oziroma imajo pravico zahtevati izpolnitev obveznosti (kot upniki) solidarno. Zakupna pogodba iz leta 2011 torej v pravno formalnem smislu ni mogla biti sklenjena s Pašno skupnostjo M.,temveč so bili neposredni nosilci pravic in obveznosti iz tega pravnega razmerja vsi njeni člani (tudi tožnik). S prenehanjem Pašne skupnosti M. ni prišlo do prenehanja pogodbene stranke (zakupnika), zato na tej podlagi zakupna pogodba (po samem zakonu) ni mogla prenehati. Ker ta pašna skupnost ni pravna oseba, ob njenem prenehanju tudi ne more imeti pravnih naslednikov.
S prevzemom splošnih pogojev je bila tožeča stranka seznanjena tudi s pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne pogodbe. Pravica je zapisana na prvi strani splošnih pogojev ŽZ-Prizma-01/08, na vidnem mestu v 4. členu, ki govori o trajanju zavarovanja. Pritožba nima prav, da bi morala ta pravica biti zapisana tudi v obrazcu ponudbe, v kateri je bil predlagan samo del pogodbene vsebine.
Aneks k prodajni pogodbi, h kateremu je dalo sodišče soglasje z izpodbijanim sklepom, se nanaša na prodajno pogodbo, glede katere je sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe že pravnomočen. Zato je predmet pritožbenega preizkusa le tisti del pritožbenih navedb, ki se nanaša na aneks oziroma soglasje k njemu.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sestavine zemljiškoknjižnega predloga - sklep o dovolitvi vpisa - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravni interes predlagatelja
Ker je predlagatelj pogodbena stranka, mu upravičenega interesa kot predlagatelju zemljiškoknjižnega postopka (128. člen ZZK-1) ni mogoče odreči.
pravila o dokaznem bremenu - prevalitev procesnega dokaznega bremena - poslovna sposobnost - starostna demenca - darilna pogodba - ničnost
Tožnice, na katerih je (materialno) dokazno breme v tem postopku, so tako zlasti z izvedenskim mnenjem uspele dokazati, da darovalka poslovne sposobnosti ni imela. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza.
Oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, ne more veljavno izraziti svoje volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, zato izjava volje take osebe nima pravnih učinkov in je nična.
varnostni ukrep odvzema predmetov - senatno sojenje - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje
Drugi odstavek 498. člena ZKP, po katerem je razpravna sodnica kot predsednica senata odločila o odvzemu predmetov, določa, da poseben sklep o odvzemu predmetov izda organ, pred katerim je tekel postopek takrat, ko je bil postopek končan oziroma ustavljen. Predmetni kazenski postopek je bil končan z oprostilno sodbo s katero je v zadevi razsodil tričlanski senat okrožnega sodišča. Ker gre za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča, bi moral glede na to, da razpravni senat več ni zasedal, sklep o odvzemu predmetov izdati zunajobravnavni senat ne pa predsednica razpravnega senata, ki odloča samo v tistih primerih, ki so določeni v ZKP (peti odstavek 25. člena ZKP).