ZSV člen 100, 100/3.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 18.. OZ člen 86.. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.
institucionalno varstvo - ničnost
Glede uveljavljanja ničnosti odločbe, ker naj vloga za oprostitev plačila institucionalnega varstva upravičenke naj ne bi bila popolna oziroma, naj bi bil podpis ponarejen, pritožbeno sodišče opozarja na določbo 279. člena ZUP, kjer je v 4. točki prvega odstavka 279. člena določeno, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. V sporni zadevi je bila zahteva stranke podana, saj gre nenazadnje tudi za njen interes, da se doseže delno oprostitev plačila institucionalnega varstva.
Pravno praznino zakonskih zamudnih obresti, ko je pokojninska dajatev priznana šele v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, je mogoče pravilno zapolniti z analogijo legis ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
ZDR-1 v prvem odstavku 136. člena določa, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, pri čemer so vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila neveljavna. Prav tako drugi odstavek 136. člena ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tako ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru tožene stranke, da je imela soglasje tožnika za pobot svojih terjatev do njega, ki naj bi jih pobotala ob plačilu neto plače, povračilu stroškov, regresa za letni dopust ali odpravnine ali ker naj bi tožniku posojala denar ali mu izplačevala gotovino.
V kolikor pritožnika merita na to, da sta dedni izjavi podala v zmoti, pa lahko zahtevata razveljavitev izjav o odpovedi dedovanju le pod pogoji iz drugega odstavka 138. člena ZD v pravdnem postopku s posebno tožbo, saj izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki
Tožnik (vojak na misiji v tujini) je bil tako kot vsak delavec do tedenskega počitka upravičen. Če mu tožena stranka njegove izrabe ni omogočila, mu je dolžna izplačati odškodnino. Na tožnikovo upravičenje do tedenskega počitka ne vpliva dejstvo, da mu je tožena stranka zagotavljala fiksno plačo, redni in še posebni dopust. Gre za različne pravne institute, ki se med seboj ne izključujejo in jih tudi ni mogoče enačiti s pravico do tedenskega počitka.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
ZMEPIZ-1 člen 81.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22, 22/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - poslovodenje družb
Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.
Dejstvo, da je tožnik delno umaknil tožbeni zahtevek, ker mu ga je delno tožena stranka poravnala, delno pa vztrajal pri tožbenem zahtevku, pomeni, da je bila pripravljalna vloga tožeče stranke potrebna za postopek, zato ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
ponovna odmera starostne pokojnine - notranji odkup delnic - vštevanje v pokojninsko dobo
Pod pogoji iz Odločbe US RS z dne 26. 3. 2015 v zvezi z Odločbo US RS z dne 10. 7. 2002 je mogoče ponovno odmerjati pokojnine le uživalcem, za katere so bile vplačane delnice pri notranjem odkupu z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo, vendar ta ni bila upoštevna zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92.
V konkretnem primeru ni dokazano, da bi bila pri odmeri tožnikove starostne pokojnine uporabljena protiustavna 4. alineja 46. člena ZPIZ-92. Ker tožnik s premalo izplačanim delom plače iz spornega obvestila z dne 15. 9. 1998 ni sodeloval pri interni razdelitvi delnic, pri oblikovanju pokojninske osnove ni moglo priti do protiustavne izločitve dela plače po 4. alineji 46. člena ZPIZ-92.
ZPP člen 242, 242/2.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 4, 12, 13.
pričnina - pravočasna priglasitev stroškov
Priča je na narok pristopila, vendar na koncu naroka ni priglasila povračila izgubljenega zaslužka. To pomeni, da je pravico do povračila teh stroškov izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njej delodajalec.
odločitev o pravdnih stroških - separatni stroški - prva pripravljalna vloga
Tožeči stranki (niti pooblaščencu) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je pripravljalno vlogo predložila sodišču šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo je bila namreč tožeča stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajati dejstva in predlagati dokaze tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožeča stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev o separatnih stroških po prvem odstavku 156. členu ZPP.
pooblastitev manjšinskega delničarja za sklic skupščine - dnevni red skupščine
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je predlagatelj skladno z določbo tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 pogoje za sodno uveljavitev pooblastila za sklic skupščine delniške družbe izpolnil s tem, ko je na poslovodstvo nasprotne udeleženke dne 16. 6. 2017 naslovil pisno zahtevo za sklic skupščine, v njej pa v pisni obliki navedel dnevni red in predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča (na kar se poslovodstvo ni odzvalo in skupščine ni sklicalo). To pa kljub temu, da je v predlogu, ki ga je naslovil na sodišče prve stopnje eno točko dnevnega reda umaknil. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da predlagateljica v zahtevi, ki jo je predložila sodišču dne 22. 12. 2017, ne bi smela umakniti posamezne - v pozivu z dne 16. 6. 2017 sicer zapisane - točke dnevnega reda.
Izkaz nastanka škode ne more biti pogoj za podajo pisne zahteve za sklic skupščine iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 oziroma za sodno pridobitev pooblastila manjšinskih delničarjev za sklic skupščine iz četrtega odstavka 295. člena ZGD-1.
prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev daril v zapuščino - napotitev dediča na pravdo
O vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža se odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Že zato, ker želenega cilja, tj. da podarjena stvar (v določenem obsegu) pripade zapuščini, ni mogoče doseči, ne da bi bilo podano bodisi soglasje obdarjenca bodisi sodna odločba, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino, je nujni dedič tisti, ki ga je treba napotiti na pravdo za uveljavitev zahtevka.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 153, 153/1, 153/2, 221d, 221d/1, 221d/3.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravice - predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Za dejanski stan zlorabe pravice je značilno, da nosilec sicer izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega mejo upravičenja, pri čemer za protipravnost zadošča že okoliščina, da je storilčevo ravnanje v nasprotju z namenom (naravo) pravice.
Tožnica je dejstvo, da je toženec dejansko bival v najetih prostorih od 10. 4. 2010 naprej dokazovala tudi s pričama B. B. in A. A. Navedena dokazna predloga je sodišče prve stopnje zavrnilo kot nepotrebna, češ da je kasnejše nebivanje toženca pri tožnici ugotovljeno z drugimi, tudi listinskimi dokazi. V takšnem primeru, ko je tožnica z navedenima dokaznima predlogoma želela dokazovati nasprotno, in sicer da je toženec v najetih prostorih bival tudi od 10. 4. 2010 dalje, zavrnitev dokaznih predlogov iz razloga, da se je sodišče že na podlagi drugih dokaznih predlogov prepričalo, da toženec od poletja 2010 pri tožnici ni bival, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZPP člen 12, 143, 143/3. Uredba (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 1.
evropski plačilni nalog - spor majhne vrednosti - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - vročanje naslovniku v tujini - dejansko bivanje naslovnika - dejanski naslov bivanja - poizvedbe sodišča - dokazna sredstva - procesna aktivnost sodišča - dopolnitev tožbe - vpis v register stalnega prebivalstva - neznano bivališče - pomoč prava neuki stranki
Sodišče bi moralo preveriti, kakšen je naslov tožencev. Navedba naslova, ki ga ima oseba prijavljenega v registru prebivalstva, namreč zadostuje, da tožba glede navedbe naslova toženca šteje za popolno, tako da je sodišče ne more zavreči. Ob tem ko tožnik izkazuje določeno aktivnost/skrbnost v smeri pridobitve/iskanja naslovov tožencev preko Ambasade RS v Berlinu, bi moralo torej sodišče prve stopnje pri pristojnem registracijskem organu v Republiki Nemčiji preveriti naslov tožencev, saj ima v skladu s 44. členom nemškega Zveznega zakona o registraciji prebivalstva (Bundesmeldegesetz - BMG) tudi tuj javni organ poleg tuje fizične osebe pravico pridobiti nekatere informacije o določeni osebi od nemških organov za registracijo.
sklep o dedovanju - zapuščina - obseg zapuščine - naknadno najdeno premoženje - uveljavljanje pravic v pravdi
Za premoženje, glede katerega napoteni dediči niso uveljavljali svojih pravic v pravdi (oziroma za katerega v pravdi, na katere so bili napoteni, ni bilo ugotovljeno drugače), v času izdaje sklepa ni moč šteti, da sodi v zapuščino. Vse to pa velja tudi za premoženje, za katerega pritožnica (neutemeljeno) navaja, da naj bi izostalo iz ugotovljenega obsega naknadno najdenega premoženja (zapuščine) v izpodbijanem sklepu.
ZD člen 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/3, 224. ZPP člen 205, 206.
prekinitev zapuščinske obravnave - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - vložitev izrednega pravnega sredstva - vložitev revizije - sojenje v razumnem roku
Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o spornih dejstvih po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča, ni razlog, zaradi katerega bi sodišče prekinilo zapuščinski postopek, in sicer ne po določbah ZD ne po določbah ZPP. Če bo dedič z revizijo uspel, bo lahko svoje pravice iz zapuščine uveljavljal v skladu z določbo 224. člena ZD.
Z določitvijo deleža na skupnem premoženju kot celoti še ni vzpostavljena solastnina na posameznih stvareh.
Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota), ne pa da vsakemu od zakoncev pripada solastninski delež na tej nepremičnini, ki praviloma do razdružitve niti ni določen.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 140, 140/2, 143. URS člen 22, 23.
začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - prebivališče toženca - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje vabila na dejanski naslov - ugotavljanje dejanskega prebivališča - postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča - opravljanje procesnih dejanj - pravica do udeležbe v postopku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sodnega varstva - pravica do izjavljanja pred sodiščem - pravica do kontradiktornosti
Pred postavitvijo začasnega zastopnika sodišče ni opravilo vseh potrebnih procesnih dejanj, na podlagi katerih bi lahko pridobilo podatke o bivališču toženca in mu na ta način omogočilo sodelovanje v postopku. Sodišče bi moralo sprožiti postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca pred upravnim organom, še posebej iz razloga, ker je ugotovilo, da je bil zaposlen v družbi s sedežem v Ljubljani.
Sodišče mora odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, utemeljiti s tehtanjem med pravico do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in pravico do izjavljanja.
Ko gre za položaj z neznanim prebivališčem, se sodišče pri postavitvi začasnega zastopnika ne sme zadovoljiti že z okoliščino, da tožbe ni mogoče vročiti in se je sodna pošiljka vrnila sodišču z dopisom "neznan" ali "odseljen".