DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058114
OZ člen 149, 150, 153.. ZDR-1 člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - soprispevek - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da delovni stroj, ki dviguje, prevaža in odlaga velike in težke lesene hlode, ne predstavlja nevarne stvari, in s tem ne daje podlage za objektivno odškodninsko odgovornost. Iz samega delovnega stroja oziroma iz dela s tem delovnim strojem, za katerega je izvedenec pojasnil, da gre za vrsto nakladača z grabilcem za nakladanje in razkladanje, izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne tudi ob spoštovanju varnostnih predpisov. Konkretni delovni stroj, s katerim je upravljalec prevažal in odlagal lesene hlode, poganja motorna sila ter je namenjen dvigovanju in prenašanju velikih in težkih bremen, zaradi česar ima lastnost nevarne stvari, saj ni mogoče zaključiti, da bi bilo takšen stroj z visečim hlodom na grabilcu, kljub veliki skrbnosti in navodilom, mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti od nesreče.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče priči priznalo potne stroške, ne da bi v smislu določb Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku ugotavljalo in obrazložilo, katero je bilo najcenejše prevozno sredstvo oziroma ali so bili izpolnjeni pogoji iz Pravilnika za povrnitev dražjega prevoznega sredstva. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z očitkom, da ni jasno, kaj konkretno predstavlja plačilo naloženega zneska 208,56 EUR, saj ga sodišče v obrazložitvi ni specificiralo.
Pritožba pravilno navaja, da sodišče odločitve o priznanju stroškov prenočišča ni ustrezno obrazložilo, saj ni navedlo nobenih razlogov, v okviru katerih bi bilo mogoče preizkusiti, ali povračilo zneska 186,26 EUR ustreza napotilu iz 11. člena Pravilnika. Iz računa v spisu, do katerega vsebine se v izpodbijanem sklepu v smislu 11. člena Pravilnika ni opredelilo, izhaja, da je priča uveljavljala povračilo stroška za dve nočitvi v hotelu s štirimi zvezdicami in za paket comfort, medtem ko pritožba očita, da je priznani strošek pretiran.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058708
KZ-1 člen 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v zapor
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, določi en dan zapora, pri čimer pa ta ne sme biti daljši od šestih mesecev. Navedena določba je prisilne narave, kar pomeni, da jo mora sodišče, kolikor ugotovi, da niti izvršba ni bila uspešna, uporabiti na način, kot je v njej naveden.
zloraba uradnega položaja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - uradna oseba - dodatek za stalno pripravljenost
Stalna pripravljenost pomeni dosegljivost javnega uslužbenca zaradi potrebe prihoda na delo izven njegovega delovnega časa.
Obtoženki se ne očita, da naj bi ona "odredila" izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost, temveč se ji očita opustitveno ravnanje, saj je vzdrževala protipravno stanje in sklepov o odreditvi stalne pripravljenosti ni preklicala.
Namen dodatka za stalno pripravljenost je bil dejansko v tem, da se delavce, ki so sicer prejeli že plačilo za nadure, dodatno plača in se jim na ta način pridobi premoženjska korist, do katere niso bili upravičeni. Takšen zaključek je utrjen s prekrivanjem stalne pripravljenosti z nadurnim delom, dodatno pa tudi z dejstvom, da je obtoženka, po tem, ko je končno preklicala sklepe o odreditvi stalne pripravljenosti in nato ukinila tudi nadure, sebi in še eni delavki ponovno odredila mesečno izplačevanje nadur.
Četudi je sodišče prve stopnje sledilo toženčevi trditvi, da ima zoper tožnico stvarnopravni zahtevek, o katerem sodišče še ni odločilo, oziroma bo ta predmet novega postopka, je pravilno presodilo, da je to pravno neupošteven ugovor v tem sporu, ker toženec ni dokazal, da solastninsko pravico že ima, dokazala je lastninsko pravico tožnica, pričakovanje solastninske pravice pa tožencu ne daje lastniških upravičenj. Toženec bi glede na določbo 93. člena SPZ lahko uspešno nasprotoval tožbenemu zahtevku, če bi zatrjeval in tudi dokazal ugovor dobrovernega lastniškega posestnika (da je užitkar, da je zakupnik, da je najemnik, da je zastavni upnik, da je imetnik služnostne pravice rabe stanovanja, da je fiduciant, da je kupec pri prodaji s pridržkom lastninske pravice … ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00056646
OZ člen 131, 153, 171, 174, 179, 965. ZPP člen 8, 212.
odškodninska odgovornost zavarovalnice - prometna nesreča - odgovornost na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - objektivna odgovornost - alkoholiziranost voznika motornega vozila - znaki alkoholiziranosti - zaznava - poškodbe sopotnika v vozilu - sopotnik pod vplivom alkohola - soprispevek sopotnika - nepripetost z varnostnim pasom - omejitev zahtevka zaradi vedenja oškodovanca za alkoholizirano stanje voznika - dokazna ocena vseh dokazov - dokazno breme - hude telesne poškodbe - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - primarni in sekundarni strah - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - dolgotrajno zdravljenje poškodb - premoženjska škoda - skupna višina odškodnine
Nobenega dvoma ni o tem, da je odgovornost toženke za svojega zavarovanca objektivna, saj je vozilo proti udeležencu v prometu nevarna stvar. Ne more biti dvoma niti o tem, da je objektivna odgovornost podana tudi v primeru, ko se udeleženec v času nesreče nahaja v vozilu, zato je sodišče pravilno uporabilo 153. člen OZ. Je pa zmotno zaključilo, da ob upoštevanju standarda skrbnosti povprečnega človeka, tožnik ni mogel presoditi, ali je voznik vinjen, ker je ta kazal le manjše znake alkoholiziranosti in ne očitnih. Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja nedvoumno izhaja, da so bili znaki alkoholiziranosti pri vozniku vidni. Tudi če je določene znake pri vozniku pripisati šoku zaradi prometne nesreče, pa v nobenem primeru ni mogoče pripisati prometni nesreči vonja po alkoholu, kar je policist A. A. potrdil v tem postopku ob svojem zaslišanju. Ta vonj je potrdil tudi zdravnik približno uro po prometni nesreči. Tožnik je v trenutku, ko se je vsedel v vozilo, lahko pri vozniku zaznal vsaj vonj po alkoholu, če ne tudi drugih znakov, ki so bili zaznavni.
V primeru soprispevka zaradi okoliščine, ker sopotnik presede k vinjenemu vozniku, ne da bi predhodno skrbno preveril, ali to lahko stori brez škode za svoje zdravje in življenje, so lahko podani različni dejanski položaji, pritožbeno sodišče pa pritrjuje toženki, da je v tem primeru utemeljen tožnikov soprispevek v višini 20 %, saj v obravnavani zadevi ne gre za tako imenovano ekscesno popivanje, kjer je sodna praksa z najnovejšo odločitvijo revizijskega sodišča soprispevek povišala na 50 %.
Toženka ima prav, da se privezanost z varnostnim pasom ne domneva, a kadar z izvedenimi dokazi ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, je treba uporabiti pravilo o dokaznem bremenu. Dokazno breme pa pomeni, da trditve vedno dokazuje stranka, ki jih podaja. Toženka podaja ugovor soprispevka ter zatrjuje, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet, zato je bilo dokazno breme, da to dejstvo dokaže, na njej. Tudi če se v obravnavanem primeru dokazno breme zaradi težavnosti dokazovanja zniža na stopnjo nadpolovične verjetnosti, ob izvedenih dokazih ni mogoče govoriti, da je toženka s takšno verjetnostjo dokazala, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet.
Sodišče določa odškodnino po posameznih postavkah, a je odškodnina enotni pojem in je treba presoditi, ali je pravilno prisojen končni skupni znesek, ne glede na to, da lahko posamezne postavke med primerljivimi zadevami delno odstopajo.
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec
Tako za obdolžence kot ostale udeležence postopka se uporablja določba četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri sme sodišče udeleženca oprostiti plačila/povrnitve stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje udeleženca ali oseb, ki jih je udeleženec dolžan vzdrževati.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - ničnost sporazuma - odjava iz obveznega zavarovanja
Sodišče je utemeljeno verjelo tožniku, da se mu toženka vse do 3. 6. 2020 ni oglasila, da ga je nekdo poklical, ali je pripravljen podpisati sporazum o prenehanju delovnega razmerja, česar pa tožnik ni želel. Pravilna je tudi ugotovitev, da tožnik dne 31. 5. 2020 sporazuma ni podpisal, saj ni logično in življenjsko, da bi toženka dne 3. 6. 2020 od njega zahtevala, da spoštuje ustni dogovor, če naj bi pisnega podpisal dne 31. 5. 2020.
preprečevanje nasilja v družini - nujni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - žrtev nasilja v družini - prepoved približanja kraju ali določeni osebi - prepoved objave vsebin - objava osebnih podatkov - posredovanje dokumentov - sodni spis - javna objava podatkov - pravica do svobode izražanja - pravica do vpogleda v spis - nujnost in sorazmernost ukrepa
Postopki po tem zakonu so nujni in prednostni (četrti odstavek 22.a člena ZPND), saj lahko le tako učinkovito zaščitijo žrtev nasilja, izrečeni ukrepi pa so začasni. Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo. Ker morajo sodišča postopati hitro, v teh postopkih ni mesta za izvajanje dokazov z izvedenci, s katerimi bi udeleženci izkazovali mehanizem nastanka poškodbe, temveč mora sodišče oceniti, ali je predlagatelj žrtev takšnega nasilja v družini, da je poseg države s prisilnimi ukrepi v zasebnost in osebnostne pravice posameznika utemeljen. Vsak konfliktni odnos med bivšima partnerjema ali družinskimi člani še ne predstavlja takšnega nasilja, da bi upravičeval izrek ukrepa, temveč mora sodišče najti mejo med konfliktnimi odnosi, ki jih udeleženci lahko razrešijo sami, in tistimi, kjer žrtev pred nasiljem potrebuje posebno zaščito.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče v tem postopku moralo varovati vsako "ogroženost posameznikovih pravic", temveč je njegov namen zaščita žrtev družinskega nasilja pred samovoljo in nasiljem, ki za odvrnitev terja sodno intervencijo.
Ob ugotovitvi sodišča, da se je predlagateljica na področju, kjer je lahko pričakovala srečanje z enim ali obema nasprotnima udeležencema in kjer nima svoje obdelovalne površine, pojavila z nevarnim orodjem (vejnikom), da se je z njim neposredno približala prvemu nasprotnemu udeležencu in ga ni želela spustiti, temveč se je z njim prerivala, pri čemer gre za starejšega človeka (72 let), je pravilen zaključek, da gre za obliko nasilja, pred katero je treba prvega nasprotnega udeleženca zaščititi. In sicer ne glede na to, da je bila v dogodku poškodovana tudi predlagateljica sama. Sodišče je ob tem upoštevalo načelo sorazmernosti ukrepa ter ga omejilo le na dovozno pot do ranča, saj je ugotovilo, da do večine konfliktnih situacij prihaja prav na tej poti, kar je predvsem povezano s prihodom ali odhodom oziroma (namenoma) neustreznim parkiranjem udeležencev spora. Predlagateljici z ukrepom ne bo bistveno oteženo vsakodnevno življenje, niti ne omejena njena pravica do osebne svobode, saj ji je približevanje omejeno le v razmerju do prvega nasprotnega udeleženca na ozkem področju.
Zgolj dejstvo, da so praviloma sodne obravnave javne (kar ne velja za obravnave v postopku ZPND, kot določa šesti odstavek 22.a člena), predlagateljici ne daje pravice, da na spletu objavlja dokumente iz sodnih postopkov, v katerih je udeležena. Glede posameznih postopkov pravico do vpogleda v spis urejajo postopkovni zakoni, ki tretjim osebam omogočajo vpogled le, če izkažejo upravičen interes. Odločitev sodišča, ki je predlagateljici prepovedalo objavljanje dokumentov iz sodnih in upravnih spisov (in ne poročanja o poteku obravnav), je torej materialnopravno pravilna ter ne posega v predlagateljičino svobodo izražanja, ki je v tem delu že zakonsko omejena, tako iz razloga vodenja postopka kot zaščite osebnih podatkov udeležencev.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - lastništvo nepremičnine - del nepremičnine - gospodarski objekt - zemljiškoknjižno stanje
Ker je med dediči nastal spor o obsegu zapuščine, je treba to sporno okoliščino razčistiti v pravdi. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prve točke prvega odstavka 212. člena ZD zapuščinsko obravnavo pravilno prekinilo, na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD pa pravilno na pravdo napotilo pritožnika in še dve dedinji, ki sta pritrdili njegovim trditvam. Njihova pravica je namreč manj verjetna, saj je zapustnik v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do 1/10 te sporne parcele z objektom. Pritožnik bo imel v pravdi možnost dokazati povečano vrednost objekta, ki je pripadala njegovemu očetu, kot to zatrjuje v pritožbi, ter bodo morale biti najprej v pravdi razčiščene sporne okoliščine glede lastništva sporne parcele, šele nato bo mogoče zapuščinski postopek nadaljevati.
ZDSS-1 člen 72, 72/2.. ZŠtip-1 člen 11, 12, 13, 22, 22/1, 22/1-2, 22/3, 24, 24/1, 24/1-2, 24/2.. ZIUOOPE člen 57, 57/2.. URS člen 14.
Zoisova štipendija - interventni zakon - molk organa - izjemni dosežki - enakost pred zakonom
Sodišče je pravilno ugotovilo, da določba drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE ni razveljavila drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1, temveč je potrebno določili drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1 in drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE razlagati in uporabljati skupaj, saj se le na ta način doseže namen, zaradi katerega je bil ZIUOOPE sprejet. Sodišče pravilno razloguje, da določilo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži izjemnih dosežkov, ki so pogoj za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.
Razlog, da tožnici ni bilo omogočeno pristopiti na tekmovanje iz znanja geografije na državni ravni v letu 2020, sicer ne spada v pravno sfero tožnice, vendar to dejstvo ne pogojuje avtomatičnega priznanja vtoževane štipendije oziroma izenačitev dosežkov na območni in državni ravni.
zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Pritožnik je tudi zgolj pavšalno predlagal zaslišanje ostalih policistov, ki so bili na kraju, saj je bilo ugotovljeno, da je vse relevantne meritve in ogled opravil policist, ki je bil zaslišan, on je tudi sestavil zapisnik. Ker so policisti na kraj prišli po nesreči, bi moral pritožnik pojasniti, v čem konkretno bi bila dodana vrednost njihovega zaslišanja, saj se kot priče zaslišujejo le osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o pomembnih okoliščinah prekrška.
Odločitev sodišča prve stopnje prvenstveno temelji na izvedeniškem mnenju. Izvedenec je opravil časovno potno analizo vseh udeleženih vozil in analizo trka ter ob upoštevanju tudi podatkov o teži in materialu klančine ter GPS sledilnika ugotovil, da je najprej prišlo do trčenja storilca v vozilo Mazda in da so šele nato sledili ostali trki. Z laičnim vztrajanjem pri svoji verziji dogodka storilec pravne relevantnosti predlaganega zaslišanja še voznikov dveh drugih vozil ni utemeljil s potrebno stopnjo verjetnosti (ni verjetno izkazal, da bo izvedba teh dokazov bistveno vplivala na ugotovitev dejanskega stanja). Neustrezna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov zato ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, prav tako pa samo zaradi tega ni bilo poseženo v storilčevo pravico do obrambe.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - odlog izvršbe na predlog tretjega
Drži pritožbena navedba, da je dolžnica v dokaz svojih navedb v zvezi s tem, da bo svoje dolgove do upnikov poplačala iz kupnine za nepremičnino na Hrvaškem, ki je v lasti njene hčere, predložila cenitev iz leta 2017. Vendar pa zgolj predložitev navedene cenitve ne zadošča kot izkaz ključnih dejstev, ki bi v zvezi z zatrjevanim bodočim poplačilom dolžničinih dolgov iz prodaje navedene nepremičnine lahko predstavljala posebno upravičen razlog za odlog izvršbe iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, tj. velike verjetnosti, da bodo dolžničini dolgovi s kupnino, dobljeno za prodajo navedene nepremičnine, poplačani v obdobju treh mesecev, za katero se iz tega razloga lahko dovoli odlog (šesti odstavek 74. člena ZIZ).
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/1-3, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 34, 34/1, 34/2.. URS člen 51.
ortodontsko zdravljenje - exceptio illegalis - podzakonski akt
Čeprav je toženi zavod pri odločanju o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja vezan na ZZVZZ in Pravila OZZ, ki jih je na podlagi 26. člena ZZVZZ sprejel sam, pa je sodišče glede na 125. člen Ustave RS vezano le na ustavo in zakon. Podzakonskih predpisov ob uporabi instituta exceptio illegalis ne sme uporabiti, če meni, da niso v skladu z ustavo in zakonom. To velja tudi za del 2. odstavka 34. člena Pravil OZZ, ki pravico do ortodontskega zdravljenja kljub izkazani težki obliki nepravilnosti zob pogojuje z ugotovitvijo pred dopolnjenim 16. letom starosti. Takšen pogoj ne more in ne sme biti predmet podzakonske, temveč kvečjemu zakonske ureditve.
zavrženje tožbe - predhodni postopek kot procesna predpostavka - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - možnost ponovne vložitve tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 27. člena ZDOdv, ki določa, da mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje pred uvedbo pravdnega postopka ali drugega postopka reši na miren način. Ta predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega postopka, zato mora tožnik, ki je zoper državo vložil tožbo, pristojnemu sodišču predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer sodišče tožbo s sklepom zavrže.
Tožnik ni predlagal podaljšanja roka za predložitev potrdila, v pritožbi pa tudi ne navede, zakaj v roku ni mogel predložiti potrdila. Ker ga v sodno določenem roku ni predložil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Takšna odločitev sodišča ni ovira za ponovno vložitev tožbe zoper prvo toženo stranko ob hkratni izpolnitvi zakonsko določene procesne predpostavke.
DZ člen 161. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9-1, 9-3, 24.
stiki otroka s staršem - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - največja korist otroka
Pri oceni, kaj je v otrokovo največjo korist, je potrebno upoštevati dejanske okoliščine vsakega posameznega primera tako, da se potem, ko so ugotovljene, vsaki pripiše težo v primerjavi z drugimi.
ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.. ZPIZ-2 člen 63.
III. kategorija invalidnosti - poškodba pri delu - preostala delovna zmožnost - nepostavitev izvedenca
Opustitev izvedbe dokaza z imenovanjem izvedenca ortopedske stroke ne vpliva na zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kot to zatrjuje pritožnik. Pri presoji delovne zmožnosti je odločilnega pomena poznavanje različnih poklicev in delovnih mest znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtev za zasedbo teh delovnih mest, kar sodi ravno v specialnost medicine dela, prometa in športa. Tudi po oceni pritožbenega sodišča za imenovanje drugega izvedenca ortopeda niso bili izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 254. člena ZPP.
Ker je izkazano, da priznane stvarne razbremenitve zagotavljajo, da se tožniku kljub opravljanju ustreznega dela invalidnost ne poslabša, je pravilen zaključek sodišča, da tožnik do 12. 1. 2021 ni popolnoma izgubil delovne zmožnosti.
URS člen 23. ZZVZZ člen 25, 25/2, 44a, 44a/1, 44b, 44c.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - nujno zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - neizpolnjevanje pogojev
Ker je sodišče pravilno zaključilo, da pri tožnici ni šlo za nujno zdravljenje, tudi zdravstveni razlogi pri njej niso mogli biti takšni, da predhodno ne bi mogla zaprositi za odobritev zdravljenja (zaprosila ni oddala niti kasneje). Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo tožnici v Sloveniji zdravljenje zagotovljeno v ustreznem oziroma razumnem času. Tožnica se zato neuspešno sklicuje na sodno prakso sodišča EU. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnica ni imela predhodne odobritve, ki je v primeru nenujnega bolnišničnega zdravljenja predpogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da do povračila stroškov ni upravičena.
ZPP, na katerega je sodišče oprlo odločitev o zavrženju ugovora zaradi nepredložitve pooblastila, se v postopkih izvršbe in zavarovanja uporablja le smiselno, torej če ZIZ kot specialni predpis (lex specialis) ne določa drugače. Vloge v izvršilnem postopku so v ZIZ posebej urejene v 29. členu, ki v devetem odstavku določa, da osebam iz osmega odstavka tega člena (odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo (sedaj Državno odvetništvo)) ni treba predložiti pooblastila.