predlog za obnovo postopka - zamuda roka - zavrženje predloga - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Tožnik je v tem sporu vložil predlog za obnovo postopka, ker je Ustavno sodišče RS z odločbo U‑I‑200/15-21 z dne 16. 3. 2017 razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1, kar naj bi predstavljalo novo dejstvo, na katero se v fazi predhodnega postopka brez lastne krivde ni mogel sklicevati. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, ker je presodilo, da ga je tožnik vložil po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, ki v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 10. točke 394. člena ZPP teče od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila navedena odločba Ustavnega sodišča RS objavljena v Uradnem listu RS št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017, kar pomeni, da je 30-dnevni rok za obnovo postopka glede na določbo drugega odstavka 396. člena ZPP začel teči 30. 6. 2018 - po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje. Ker je tožnik predlog za obnovo postopka vložil 14. 10. 2021, je bil po presoji sodišča prve stopnje, s katero pritožbeno sodišče v celoti soglaša, vložen po poteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdno ravnanje (opustitev) - temelj odškodninske odgovornosti - pravilna uporaba materialnega prava - protipravnost ravnanja - vzročnost - osvetlitev poti
Sodišče prve stopnje se je metodološko pravilno lotilo vsebinskega napolnjevanja predpostavk neposlovne odškodninske obveznosti, ko je ugotovilo, da ne obstaja pravni predpis, ki bi izrecno določal, kako mora biti zasebno zemljišče bodisi razsvetljeno ali ograjen tisti del, ki je nivojsko različen, da bi bila zagotovljena varna pot v stanovanjsko hišo zavarovanca toženke. Zaradi tega, ker je tožnik, ki je brez težav vstopil v stanovanjsko hišo in jo v relativno kratkem času nato tudi zapustil, in pri tem hodil ravno, po dovolj široki tlakovani poti, zavarovancu toženke ni moč utemeljeno očitati opustitev, zaradi katerih bi nastala njegova odškodninska obveznost po temelju.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo
Pri vrednosti spornega predmeta do vključno 65.000,00 EUR se za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje, sodna taksa v znesku 409,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 1.227,00 EUR.
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi. Tudi pri odločanju o stroških je to načelo varovano šele v pritožbeni fazi. ZIZ namreč ne predpisuje, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče o stroškovnem zahtevku. Prav tako sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi.1 Pravica do izjave o stroškovnem zahtevku in opredelitev do odločitve o stroškovnem zahtevku je nasprotni stranki omogočena v pravnem sredstvu.
KPJS člen 39.. ZSPJS člen 30.. ZPP člen 7, 212.. ZIUOOPE člen 71.
nevarni delovni pogoji - COVID-19 - dodatek k plači - predlog za postavitev izvedenca
Pojem dela v nevarnih pogojih iz 39. člena KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru. Lahko bi v posameznem primeru delovni pogoji postali nevarni zaradi specifičnih konkretnih okoliščin, vendar dejanske ugotovitve v tej zadevi (pisarniško delo tožnice brez stika s strankami, na ustrezni razdalji od sodelavk ter ob upoštevanju preventivnih ukrepov in navodil tožene stranke) takega zaključka ne omogočajo. Zanj sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja in ob nesporno razglašeni epidemiji ni bilo dolžno postaviti izvedenca epidemiologa, kot zmotno meni pritožba.
ZST-1 člen 12a, 12a/11, 14b. ZVOP-1 člen 54. ZPP člen 343, 343/4.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - dopustnost pritožbe zoper sklep - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - obravnavanje predloga - ugoditev predlogu - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - možnost izboljšanja pravnega položaja - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - tajnost dokumentacije v postopku za uveljavitev oprostitve plačila takse - uničenje dokumentacije
Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravico do pritožbe ima namreč samo tista stranka, ki bi z njo, če bi se pokazalo, da je utemeljena, pridobila konkretno in neposredno pravno korist. Z odločbo pritožbenega sodišča, ki bi izpodbijani sklep spremenila tako, da bi zavrnila (tudi) predlog za odlog plačila sodne takse, se pravni položaj pritožnikov ne bi izboljšal. Za pritožbo zoper ta del izpodbijanega sklepa zato nimata pravnega interesa in je njuna pritožba v tem delu nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
ZDR-1 člen 34, 35, 36, 37. ZPP člen 5, 7, 8, 212. URS člen 22.
poledenela tla - čiščenje prostorov - škodni dogodek - padec na poledeneli površini na dvorišču delodajalca - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravni standard
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, kako je tožnik ravnal ob škodnem dogodku in ta dejstva niso sporna - v zimskem času je za odstranjevanje iztrebkov v boksu, ki ni ogrevan in so zato iztrebki bili primrznjeni k tlom, uporabil lopato in sicer z večjo silo (ker z milejšo silo ni bil uspešen), pri tem je lopata zdrsnila čez iztrebek, zaradi česar je izgubil ravnotežje in padel na koleno ter se poškodoval. Sodišče prve stopnje je takšno ravnanje pravilno podredilo pravnemu standardu "preprosto opravilo", ki ga sodna praksa vsebinsko opredeljuje v konkretnih primerih, katerih skupni imenovalec je, da odgovorne osebe niso dolžne predpisovati, posebej podučevati in tudi ne nadzorovati takšnih ravnanj.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - pogoji za izrek ukrepa - ogroženost otroka - določitev stikov - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - začasna preživnina - nujnost ukrepa
Ogroženost je podana, če je otrok utrpel, ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Vsebinski kriterij za določitev (višine) začasne preživnine ni ustrezen življenjski standard, pač pa nujno preživljanje. Izkazati je torej treba verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (ne prispeva k preživljanju otroka) in da je nujno preživljanje otroka ogroženo.
javna dražba v izvršilnem postopku - najboljši ponudnik - poziv k položitvi kupnine drugemu ponudniku - razveljavitev prodaje - odločilni razlogi - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pogoja za razveljavitev prodaje na javni dražbi sta dva in morata obstajati kumulativno, predlog upnika in pa s strani sodišča diskrecijska pravica presoje ostalih konkretnih okoliščin o smotrnosti razveljavitve. V primeru razveljavitve prodaje mora sklep vsebovati vse razloge.
Pritožbene trditve, da je storilcu izpit nujno potreben za opravljanje nove zaposlitve in posledično za skrb za družino, da je opravil edukacijske delavnice ter se prijavil na ponovni zdravniški pregled, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.
izločitev dokazov - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do lastnega glasu - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - pričakovana zasebnost
Kot je to že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, zvočna posnetka in z njima povezana uradna zaznamka, v katerih je povzeta vsebina posnetkov, sicer res predstavljata poseg v obdolženčevo pravico do zasebnosti in pravico do lastnega glasu, vendar je v zvezi s tem sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da ta pravica ni absolutna, ampak je omejena s pravicami drugih in v primerih, kot jih določa Ustava RS. Vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, ampak je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne upravičujejo. Posameznikova pravica se namreč končna takrat in tam, kjer trči ob pravico drugega, in sicer je v konkretnem primeru obdolženčeva pravica do zasebnosti in lastnega glasu v koliziji z oškodovankino pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.
Sklep s katerim sodišče zavrne predlog za ponovno otvoritev glavne obravnave, je sklep procesnega vodstva. Za slednje pa velja, da zoper njih ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe (tretji odstavek 270. člena oziroma četrti odstavek 298. člena ZPP).
izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe
Ureditev je namenjena varstvu upnika za primer, ko vzporedne kontrole, to je organizacija za plačilni promet, kot tudi sodišče spregledata, da ima dolžnik odprt račun pri organizaciji za plačilni promet (četrti in peti odstavek 141. člena ZIZ) in izvršbo na to sredstvo ustavi, upnik pa ima možnost, da nadaljuje izvršbo na to sredstvo, če v roku 15 dni od vročitve sklepa o ustavitvi posreduje podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri dolžnik ima sredstva. V tem primeru sodišče razveljavi sklep o ustavitvi in vroči sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet. Sodišče poseže v sprejeto odločitev in vzpostavi stanje kot je bilo pred ustavitvijo, kar za primer odločanja o pravočasnem predlogu za nadaljevanje izvršbe na novo sredstvo izvršbe (vloženem znotraj pritožbenega roka zoper sklep o ustavitvi) ne velja. Tudi iz tega razloga je zaključiti, da je določba šestega odstavka 141. člena ZIZ in v njej določen 15-dnevni rok vezan izključno na v tem odstavku predpisano aktivnost upnika in ne za primer predlaganja nadaljevanja izvršbe z novim (drugim) sredstvom izvršbe.
Osredotočenost suma na obtoženega kot domnevnega storilca kaznivega dejanja je bila podana najkasneje ob zagledanju škatlic tablet z napisom Sanval, za katere je policist, kot je sam povedal, vedel iz prejšnjih postopkov, da gre za snovi, katerih razpolaganje je prepovedano in kaznivo, če jih tistemu, ki jih poseduje, ni predpisal zdravnik. Navedeno pomeni, da bi moral biti obtoženemu kot domnevnemu storilcu pred pozivom na izročitev predmetov in ob kakršnemkoli spraševanju o izvoru tablet dan pravni pouk skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
Poziv na izročitev predmetov in posledičen zaseg brez predhodne podaje pravnega pouka o kršiteljevih procesnih pravicah predstavlja občuten in nedopusten poseg v njegov privilegij zoper samoobtožbo kot eno izmed temeljnih pravic kazenskega postopka.
Res je obrazložitev izpodbijane sodbe obširna, vendar kljub temu iz razlogov izpodbijane sodbe povsem jasno izhaja, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke glede odločilnih okoliščin prometne nesreče, ki je opisana v izreku izpodbijane sodbe in zakaj je obdolžencu očitano kaznivo dejanje v celoti dokazano. Sodišče prve stopnje je namreč že tekom povzemanja vsebine posameznih dokazov le-te obenem dokazno ocenilo in jih povezalo z izsledki ostalih izvedenih dokazov, nato pa svoje ugotovitve še dodatno strnilo. Drži sicer, da je sodišče prve stopnje (sicer po nepotrebnem) zelo podrobno povzelo celotno delo sodnih izvedencev, predvsem delo izvedenca medicinske stroke dr. A. A. in izvedenca za raziskavo prometnih nezgod dr. B. B., ki sta svoji mnenji večkrat dopolnila, vendar se v zvezi s tem ni mogoče strinjati z navedbami zagovornice, da razlogi sodišča prve stopnje o tem, katero od njunih stališč sprejema, niso jasni. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi sodbe razumljivo pojasnilo, da sta izvedenca svoje ugotovitve dopolnila glede na dodatne in bolj natančne podatke, povezane s potekom prometne nesreče, zaradi česar sta njuni mnenji glede posameznih odločilnih okoliščin bolj precizni, in tudi, da svoje končne zaključke opira na njuni celotni mnenji, v tistih delih, kjer pa sta izvedenca mnenji ustrezno izpopolnila, pa na njune končne ugotovitve.
enotna kazen zapora - izrek kazenske sankcije - delo v splošno korist
Tako izrečena enotna zaporna kazen je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne glede na nizko vrednost odtujenih predmetov, ob upoštevanju obdolženkine predkaznovanosti, ustrezna in primerna, zato poseg vanjo po pritožbenem sodišču ni potreben.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - sprememba stikov - izvajanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - prosta dokazna ocena
Takò mnenje CSD kot izvedensko mnenje sta dokaza, ki ju je sodišče izvedlo v postopku odločanja o materinem predlogu za ukinitev stikov in o očetovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Ocena obeh je v pristojnosti sodišča. Ta mora biti vestna in skrbna, a je prosta (8. člen ZPP), kar pomeni, da dokaz nima vnaprej določene vrednosti.
vknjižba stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vknjižbo - zemljiškoknjižno dovolilo - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Ker je pogoj za vpis v zemljiško knjigo tudi veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustvariti zemljiškoknjižno posledico, se v praksi zavezovalni pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo največkrat zlijeta v eno listino.
V listini, ki je podlaga za vpis, so nepremičnine označene z identifikacijskimi podatki, s katerimi so vpisane v zemljiško knjigo, način zapisa v dovolilu s sklicevanjem na podatke, ki so zapisani na drugem mestu iste listine, pa tudi ne pušča nobenega dvoma o tem katera osebi, glede katerih nepremičnin, in v čigavo korist dovoljuje predlagane vpise. Stališče sodišča, ki ni dovolilo vpisa, je prestrogo.