KPJS člen 39.. ZSPJS člen 30.. ZPP člen 7, 212.. ZIUOOPE člen 71.
nevarni delovni pogoji - COVID-19 - dodatek k plači - predlog za postavitev izvedenca
Pojem dela v nevarnih pogojih iz 39. člena KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru. Lahko bi v posameznem primeru delovni pogoji postali nevarni zaradi specifičnih konkretnih okoliščin, vendar dejanske ugotovitve v tej zadevi (pisarniško delo tožnice brez stika s strankami, na ustrezni razdalji od sodelavk ter ob upoštevanju preventivnih ukrepov in navodil tožene stranke) takega zaključka ne omogočajo. Zanj sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja in ob nesporno razglašeni epidemiji ni bilo dolžno postaviti izvedenca epidemiologa, kot zmotno meni pritožba.
ZST-1 člen 12a, 12a/11, 14b. ZVOP-1 člen 54. ZPP člen 343, 343/4.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - dopustnost pritožbe zoper sklep - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - obravnavanje predloga - ugoditev predlogu - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - možnost izboljšanja pravnega položaja - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - tajnost dokumentacije v postopku za uveljavitev oprostitve plačila takse - uničenje dokumentacije
Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravico do pritožbe ima namreč samo tista stranka, ki bi z njo, če bi se pokazalo, da je utemeljena, pridobila konkretno in neposredno pravno korist. Z odločbo pritožbenega sodišča, ki bi izpodbijani sklep spremenila tako, da bi zavrnila (tudi) predlog za odlog plačila sodne takse, se pravni položaj pritožnikov ne bi izboljšal. Za pritožbo zoper ta del izpodbijanega sklepa zato nimata pravnega interesa in je njuna pritožba v tem delu nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 321, 1027. ZIZ člen 58, 58/2.
načelo kontradiktornosti - opustitev vročitve odgovora na ugovor - zavarovanje terjatve - depozit - zastavna pravica - ugovor po izteku roka - porok - odpust dolga - pravica do informacije - pravica do izjave
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (kršitev načela kontradiktornosti). Vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva posameznikove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko slednji izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).
Pritožbene trditve, da je storilcu izpit nujno potreben za opravljanje nove zaposlitve in posledično za skrb za družino, da je opravil edukacijske delavnice ter se prijavil na ponovni zdravniški pregled, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, koliko časa v posameznem dnevu je tožnica opravljala delo v nevarnih pogojih, in sicer koliko časa je bila v stiku z dokumenti oziroma pošto, ki bi lahko bila okužena. Pri tem je izhajalo iz podatkov tožene stranke o fizični, elektronski pošti in pošti, ki so jo prinesli sodelavci. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da so razlogi izpodbijane sodbe v tem delu nejasni in neobrazloženi, zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica za odpiranje fizične pošte ni porabila več kot 30 minut. Enako je sodišče prve stopnje zaključilo tudi glede pošte, ki so jo prinesli sodelavci. V obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je povsem izostala obrazložitev o tem, na kakšen način oziroma na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje prišlo do ugotovitve navedenih dejstev.
Pojem dela v nevarnih pogojih iz 39. člena KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru.
ZPP člen 5, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - pojasnilna dolžnost zdravnika - dokaz z izvedencem - pravica do izjave
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka z navedbo, da bi jo naj sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, da se v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni opredelilo do očitane kršitve pojasnilne dolžnosti s strani tožnikove zdravnice A. A., dr. med., spec. nevrologije. Sodišče prve stopnje se je do te trditve opredelilo in sicer potem, ko je dokazno ocenilo pisno izjavo imenovane z dne 25. 4. 2019 (priloga spisa B7), iz katere jasno izhaja, "da je bilo tožniku natančno in izčrpno pojasnjeno, za kakšno bolezen gre, kako poteka in tudi, kako se zdravi. Pojasnjena mu je bila prognoza bolezni, kot tudi to, da se kljub terapiji bolezen slabša in da zdravilo pri enem pacientu učinkuje, pri drugem manj. Tožnik je bil v nadaljevanju redno kontroliran, njegovo zdravstveno stanje nadzorovano, pri čemer stanje ni kazalo znakov slabšanja, kar vse je zavedeno v zdravstveni dokumentaciji pacienta. Že pri uvajanju zdravila mu je bilo povedano, da se zdravilo uvaja postopoma zaradi stranskih učinkov. Pacient je dobil natančna navodila glede načina uvajanja zdravila in eventualnih možnih problemov, ki lahko pri tem nastanejo. Prav tako mu je bilo povedano, da naj v primeru kakršnih koli težav takoj pokliče medicinsko sestro in pride drugi dan na pregled. Tožnik ni nikoli govoril o svojih dvomih glede zdravljenja in ni podajal nobenih dodatnih vprašanj glede simptomov bolezni in poteka zdravljenja, kot tudi ne o stranskih učinkih zdravljenja, saj mu je bilo vse večkrat natančno pojasnjeno". Sodišče prve stopnje je razen tega imenovano tudi zaslišalo kot pričo (narok za glavno obravnavo z dne 4. 9. 2020) zato so pritožbene navedbe o tem, da imenovana nevrologinja pojasnile dolžnosti ni opravila oziroma "da je tožnik privolil v zdravljenje zgolj zaradi nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti", v celoti neutemeljene. In ker se je tožnik prostovoljno zdravil kar 12 let je njegov argument v pritožbi, da ni bil seznanjen s tveganji in simptomi, povsem neprepričljiv. Dokaz z izvedenci sodi med posebne vrste dokaznih sredstev. V skladu s 254. členom ZPP je sodišče prve stopnje dolžno odpraviti nasprotja ali bistvene razlike glede odločilnih dejstev in to celo po uradni dolžnosti. Vendar v obravnavanem primeru ne obstajajo okoliščine za takšno ravnanje. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno obrazložilo, da sta izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete z dne 27. 1. 2020 in njegova pisna dopolnitev z dne 20. 4. 2021 jasna, strokovna in popolna ter nudita zadostno podlago za odločitev o temelju tožbenega zahtevka. Komisija je namreč pregledala vso medicinsko dokumentacijo tožnika in slednjega tudi osebno ter prepričljivo zaključila, da zavarovanka toženke pri zdravljenju tožnika ni storila strokovne napake, saj so bili v klinični sliki prisotni vsi znaki za postavitev diagnoze Parkinsonova bolezen. Ob tem sta tudi ovrgla tožbene navedbe o vzročni zvezi med jemanjem zdravil za Parkinsonovo bolezen in težavami, ki jih je navajal tožnik. Z dopolnitvijo izvedenskega mnenja je Komisija tudi odgovorila na vsa dodatna vprašanja in pomisleke tožnika na prvotno izvedensko mnenje, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pritegnitev novega sodnega izvedenca iz tujine nepotrebna in bi le podaljšala in podražila predmetni pravdni postopek.
DZ člen 83.. ZN člen 47, 47-1.. ZPP člen 212, 286b.. ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno in posebno premoženje zakoncev - trditveno breme - materialno in procesno dokazno breme - izvensodna poravnava - pravni posli med zakoncema - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
Izhajajoč iz materialnega prava se v zakonski zvezi ustvarja skupno premoženje z delom, posebno premoženje pa je tisto, ki ga eden od zakoncev ima pred sklenitvijo zakonske zveze ali ga pridobi med zakonsko zvezo vendar z darili, dedovanjem, odškodnino ipd.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - pomanjkljiva trditvena podlaga upnika
Za obstoj nevarnosti se zahteva verjetno izkazano konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki je tako, da izterjavo zneska, na katerega meri zavarovanje, onemogoča ali ga precej otežuje. Upnik pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni podal nobenih okoliščin glede dolžnika, temveč so se vse okoliščine nanašale na očitke ravnanja zakonite zastopnice dolžnika v vlogi zakonite zastopnice povezanih družb, ki pa same po sebi ne dokazujejo sedanjega ravnanja dolžnika.
ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 133, 133.a, 133.a/1.
ustavitev izvršbe - pisna izjava upnika - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posegajo v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. Strankam mora biti omogočeno, da se opredelijo do celotnega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. To velja tudi za pomembne procesne odločitve.
dokazna ocena - dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na nepravilno dokazno oceno (tehtanje dokazov) ter napačno uporabo določb ZPP o materialnem in procesnem dokaznem bremenu, predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa glede na določbo 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Zato očitane kršitve ni mogoče upoštevati.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo
Pritožnica zgolj s pavšalnim zanikanjem prejema obvestila o prispelem pismu, resničnosti dejstva, da je navedeno obvestilo prejela v hišni predalčnik dne 5. 3. 2021 ne more izpodbiti, saj je le to izkazano z navedeno vročilnico, ki je javna listina. Ker se kot osebna vročitev šteje tudi vročitev po tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP, ki se za vročanje uporablja v postopkih o prekršku v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, pritožbeno izpostavljeno in izkazovano dejstvo dejanske vročitve odločbe prekrškovnega organa z dne 2. 3. 2021 ni pravno relevantno, saj po četrtem odstavku 87. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1 vročitev, če naslovnik v roku 15 dni dokumenta ne prevzame, velja za opravljeno z dnem preteka tega roka.
udeležba na naroku - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - plačana odsotnost z dela
Zaradi neodložljivega opravka je javni uslužbenec lahko odsoten z dela večkrat v koledarskem letu. Po 41. členu ZDDO ima pravico do plačane odsotnosti z dela za vsak posamezni neodložljivi opravek v trajanju en dan, vendar tako da število dni odsotnosti iz tega razloga in drugih osebnih okoliščin, navedenih v tem členu, skupaj ne sme preseči sedem dni v koledarskem letu. Glede na navedeno je tožnica tudi za udeležbo na naroku 15. 10. 2020 upravičena do enega dneva odsotnosti z dela z nadomestilom plače.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka v delu, v katerem je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka pravico do plačane odsotnosti z dela prizna s posebnim sklepom.
plačilo opravljene storitve - dolžnost etažnih lastnikov - način odločanja etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - redno upravljanje stvari - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - sanacija objekta - soglasje etažnih lastnikov za poseg - spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti
Etažni lastniki lahko odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov (prvi odstavek 34. člena SZ-1). Zakonske skladnosti njenega ravnanja ne omaja dejstvo, da je šlo v bistvu za potrditev sklepa nadzornega odbora, saj je bila navedena listina (odločitev nadzornega odbora) v odnosu do etažnih lastnikov kljub temu zgolj predlog sklepa (glasovanje „za“ ali „proti“). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil sklep sprejet z več kot polovico solastniških deležev.
Posli vzdrževanja večstanovanjske stavbe (ki spadajo med posle rednega upravljanja) po SZ-1 so sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za posle vzdrževanja večstanovanjske stavbe se med drugim štejejo dela in storitve za zagotavljanje predpisanih ukrepov varstva pred požarom ter drugih ukrepov za zaščito in reševanje. Nesporno je, da je bil sporni zid zgrajen z namenom zaščite pred poplavami, ker je bila stavba pred tem že poplavljena. Ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčevega ugovora, da je zid postavljen na tujem zemljišču. V 13. točki obrazložitve je pojasnilo, da se v tem postopku ne odloča o lastništvu parapetnega zidu, temveč o tem, ali so stroške njegove postavitve in ostale investicije v sklopu protipoplavne zaščite dolžni nositi etažni lastniki stavbe, za potrebe katere je bil zid zgrajen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 9, 9/2, 14, 16, 81.. OZ člen 39, 86.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delna ničnost - zavrnitev dokaznih predlogov - odpravnina - višina nagrade
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je delovno razmerje med pravdnima strankama prenehalo z dnem 1. 10. 2019 in toženkine zaposlitve pri povezani družbi ni mogoče šteti kot nadaljevanje delovnega razmerja s tožečo stranko.
Ker je do sklenitve sporazuma prišlo po volji obeh strank, ne zgolj tožene stranke, kot to skuša prikazati tožeča stranka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso podani ničnostni razlogi in je posledično zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnilo.
pogodbena ustanovitev služnosti - izbris stvarne služnosti - razlaga pogodbenih določil - obseg in vsebina stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo vse relevantne določbe pogodbe, ki se nanašajo na ustanovitev služnosti v korist nepremičnine s parc. št. 1005/3, k. o. ..., ki je v lasti toženke. Ni mogoče pritrditi toženki, da je bila služnost hoje in vožnje ustanovljena na celotni površini prvotnih parc. št. 1009/2, 1009/1 in 1005/2 (glede slednje sicer ni spora), ker je v drugem odstavku 10. člena pogodbe zapisano, da se služnost hoje in vožnje ustanavlja po asfaltiranem delu parcel.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega dogovorjene služnosti tako pravilno izhajalo predvsem iz določb prodajne pogodbe.
sprememba ureditve stikov - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - obseg stikov - natančnost določitve stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - stroški prevoza
V skladu s sodno prakso je pritožbeno sodišče sledilo tudi pritožbi glede porazdelitve bremena prevozov mladoletne hčerke na stik. Dosedanja sodna praksa namreč napotuje, da je treba breme prevozov praviloma porazdeliti med oba starša, zato je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi ter odločilo, da oče na začetku stika prevzame hčerko na domu matere, predlagateljica pa jo ob koncu stika prevzame na domu očeta, ves čas pa se lahko glede prevozov starša medsebojno dogovarjata, enako pa tudi velja, da sta se starša dolžna zaradi koristi mladoletne A. tudi dogovarjati glede izvajanja stikov, ki niso določeni s sodno odločbo, vse z namenom, da omogočita ustrezen razvoj otrokove osebnosti, še posebej ob ugotovljenem, da sta oba starša primerna.
zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba - pogoji za dovolitev začasne odredbe
Pravico iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1 lahko prizadeti družbenik uveljavlja le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. Posledično bi se s prodajo svojega poslovnega deleža, sodno varstvo izjalovilo.
zastavna pravica (na terjatvah) - rubež terjatve - bodoče terjatve
Zastavno pravico na terjatvi skladno s 107. členom ZIZ upnik pridobi z rubežem terjatve, pri čemer je rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Pri rubežu bodočih terjatev upnik pridobi pogojno zastavno pravico, ki učinkuje le, če kasneje terjatev dejansko nastane, kar povzema tudi pritožba. Napačno pa je njeno nadaljnje tolmačenje, da zgolj zaradi tega, ker je (s sklepom o rubežu zarubljena) terjatev dolžnika do njegovega dolžnika dejansko nastala šele v času, ko je bil nad dolžnikom v teku postopek prisilne poravnave, upnik na njej ni pridobil zastavne pravice oz., da njegova izterjevana terjatev ni zavarovana z ločitveno pravico na takšni terjatvi do dolžnikovega dolžnika. Ko se pogoj uresniči, torej ko terjatev dejansko nastane, je zaradi učinkovanja predhodno izdanega sklepa o rubežu obremenjena z ločitveno pravico upnika, ki tedaj učinkuje že od dneva rubeža takšne terjatve.