stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - upravičen predlagatelj - aktivna legitimacija - legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato mora plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - prometni znak
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti omenjeni prometni znak št. 2238 - "prenehanje vseh omejitev", niti krožišče ne razveljavljata splošnega pravila omejitvi hitrosti v naselju ter da omejitev hitrosti v naselju ni omejena samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja tj. od prometnega znaka, ki označuje začetek naselja, pa vse od prometnega znaka, ki označuje konec naselja. Prometni znak, na katerega se je skliceval storilec v zahtevi za sodno varstvo, ter križišče oziroma krožišče razveljavita namreč le omejitev hitrosti oz. tiste omejitve, ki so določene s predhodno postavljenim prometnim znakom za omejitev hitrosti vožnje, ki predstavlja specialni predpis oziroma pravilo v razmerju do splošno veljavne hitrosti omejitve vožnje v naselju, ne pa tudi za splošno omejitev hitrosti vožnje v naselju, ki je določena z zakonom.
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, koliko časa v posameznem dnevu je tožnica opravljala delo v nevarnih pogojih, in sicer koliko časa je bila v stiku z dokumenti oziroma pošto, ki bi lahko bila okužena. Pri tem je izhajalo iz podatkov tožene stranke o fizični, elektronski pošti in pošti, ki so jo prinesli sodelavci. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da so razlogi izpodbijane sodbe v tem delu nejasni in neobrazloženi, zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica za odpiranje fizične pošte ni porabila več kot 30 minut. Enako je sodišče prve stopnje zaključilo tudi glede pošte, ki so jo prinesli sodelavci. V obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je povsem izostala obrazložitev o tem, na kakšen način oziroma na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje prišlo do ugotovitve navedenih dejstev.
Pojem dela v nevarnih pogojih iz 39. člena KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru.
ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 133, 133.a, 133.a/1.
ustavitev izvršbe - pisna izjava upnika - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posegajo v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. Strankam mora biti omogočeno, da se opredelijo do celotnega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. To velja tudi za pomembne procesne odločitve.
nepremičninska izvršba - odlog izvršbe - pravice upnika - dom dolžnika
V obravnavanih zadevah postopek teče že od leta 2017, pri čemer je bil vmes že določen čas dovoljen odlog izvršbe, obravnavani predlog za odlog izvršbe pa je bil podan že v začetku leta 2020. Dolžnici tudi imata pomoč socialnih služb. Sodišče druge stopnje razume stisko dolžnic zaradi preteče prodaje doma, a vendarle mora upoštevati interese obeh strani in jih uravnotežiti tako, da ima upnikova pravica pomembno težo, saj je neizpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova protipravno stanje. Prisilna prodaja doma v izvršilnem postopku ni kršitev pravic dolžnic, ampak utemeljen poseg v njuno premoženje.
delo v splošno korist - zaporna kazen - neprava obnova kazenskega postopka
V skladu z osmim odstavkom člena 86 KZ-1 se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ treh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. To pa pomeni, da bi v primeru neprave obnove oziroma v primeru združitve kazni po pravnomočnih sodbah, po katerih obsojenka prestaja zaporno kazen s sodbami, ki še čakajo na izvršitev, taka enotna kazen presegla kazen zapora dveh let, ki je določen v določbi osmega odstavka člena 86 KZ-1 in ki še dopušča možnost izvršitve kazni zapora na način, da obsojenec namesto prestajanja zaporne kazni opravi delo v splošno korist.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more polemizirati o tem, ali je bila storilcu s pravnomočnim plačilnim nalogom izrečena ustrezna sankcija, prav tako pa ne more upoštevati pritožbeno izpostavljenih okoliščin socialne narave (t.j. da je storilcu vozniško dovoljenje potrebno za opravljanje službe ter posledično za preživljanje družine), saj ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, in v kolikor so ti pogoji izpolnjeni, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Samo vsebino groženj, zapisanih v inkriminiranih SMS sporočilih, pa je potrebno obravnavati tudi v smislu celotne zakonske dikcije predmetne izvršitvene oblika kaznivega dejanja nasilja v družini. Prvič, grožnja se mora nanašati na neposredni napad na življenje ali telo in drugič, grožnja z neposrednim napadom na življenje in telo mora biti izražena z namenom preganjati oškodovanko iz skupnega prebivališča
pogodbena ustanovitev služnosti - izbris stvarne služnosti - razlaga pogodbenih določil - obseg in vsebina stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo vse relevantne določbe pogodbe, ki se nanašajo na ustanovitev služnosti v korist nepremičnine s parc. št. 1005/3, k. o. ..., ki je v lasti toženke. Ni mogoče pritrditi toženki, da je bila služnost hoje in vožnje ustanovljena na celotni površini prvotnih parc. št. 1009/2, 1009/1 in 1005/2 (glede slednje sicer ni spora), ker je v drugem odstavku 10. člena pogodbe zapisano, da se služnost hoje in vožnje ustanavlja po asfaltiranem delu parcel.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega dogovorjene služnosti tako pravilno izhajalo predvsem iz določb prodajne pogodbe.
ZPP člen 5, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - pojasnilna dolžnost zdravnika - dokaz z izvedencem - pravica do izjave
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka z navedbo, da bi jo naj sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, da se v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni opredelilo do očitane kršitve pojasnilne dolžnosti s strani tožnikove zdravnice A. A., dr. med., spec. nevrologije. Sodišče prve stopnje se je do te trditve opredelilo in sicer potem, ko je dokazno ocenilo pisno izjavo imenovane z dne 25. 4. 2019 (priloga spisa B7), iz katere jasno izhaja, "da je bilo tožniku natančno in izčrpno pojasnjeno, za kakšno bolezen gre, kako poteka in tudi, kako se zdravi. Pojasnjena mu je bila prognoza bolezni, kot tudi to, da se kljub terapiji bolezen slabša in da zdravilo pri enem pacientu učinkuje, pri drugem manj. Tožnik je bil v nadaljevanju redno kontroliran, njegovo zdravstveno stanje nadzorovano, pri čemer stanje ni kazalo znakov slabšanja, kar vse je zavedeno v zdravstveni dokumentaciji pacienta. Že pri uvajanju zdravila mu je bilo povedano, da se zdravilo uvaja postopoma zaradi stranskih učinkov. Pacient je dobil natančna navodila glede načina uvajanja zdravila in eventualnih možnih problemov, ki lahko pri tem nastanejo. Prav tako mu je bilo povedano, da naj v primeru kakršnih koli težav takoj pokliče medicinsko sestro in pride drugi dan na pregled. Tožnik ni nikoli govoril o svojih dvomih glede zdravljenja in ni podajal nobenih dodatnih vprašanj glede simptomov bolezni in poteka zdravljenja, kot tudi ne o stranskih učinkih zdravljenja, saj mu je bilo vse večkrat natančno pojasnjeno". Sodišče prve stopnje je razen tega imenovano tudi zaslišalo kot pričo (narok za glavno obravnavo z dne 4. 9. 2020) zato so pritožbene navedbe o tem, da imenovana nevrologinja pojasnile dolžnosti ni opravila oziroma "da je tožnik privolil v zdravljenje zgolj zaradi nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti", v celoti neutemeljene. In ker se je tožnik prostovoljno zdravil kar 12 let je njegov argument v pritožbi, da ni bil seznanjen s tveganji in simptomi, povsem neprepričljiv. Dokaz z izvedenci sodi med posebne vrste dokaznih sredstev. V skladu s 254. členom ZPP je sodišče prve stopnje dolžno odpraviti nasprotja ali bistvene razlike glede odločilnih dejstev in to celo po uradni dolžnosti. Vendar v obravnavanem primeru ne obstajajo okoliščine za takšno ravnanje. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno obrazložilo, da sta izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete z dne 27. 1. 2020 in njegova pisna dopolnitev z dne 20. 4. 2021 jasna, strokovna in popolna ter nudita zadostno podlago za odločitev o temelju tožbenega zahtevka. Komisija je namreč pregledala vso medicinsko dokumentacijo tožnika in slednjega tudi osebno ter prepričljivo zaključila, da zavarovanka toženke pri zdravljenju tožnika ni storila strokovne napake, saj so bili v klinični sliki prisotni vsi znaki za postavitev diagnoze Parkinsonova bolezen. Ob tem sta tudi ovrgla tožbene navedbe o vzročni zvezi med jemanjem zdravil za Parkinsonovo bolezen in težavami, ki jih je navajal tožnik. Z dopolnitvijo izvedenskega mnenja je Komisija tudi odgovorila na vsa dodatna vprašanja in pomisleke tožnika na prvotno izvedensko mnenje, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pritegnitev novega sodnega izvedenca iz tujine nepotrebna in bi le podaljšala in podražila predmetni pravdni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00056890
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
zapuščinski postopek - dedna pravica - odločitev o pravdnih stroških - plačilo stroškov postopka - potrebni stroški - procesna dejanja - stroški po umiku tožbe - urnina - ustavitev postopka
Toženci niso dolžni kriti stroškov, ki se nanašajo izključno na procesno razmerje med tožniki in enajstimi toženci, zoper katere je bila tožba umaknjena. Ne glede na to, da je bil zahtevek zoper pritožnike utemeljen, je bila odločitev o tem, zoper koga bo vložena tožba, v domeni tožnikov.
Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje glede izrečene kazenske sankcije pa ne morejo omajati niti zagovornikove navedbe o motivaciji obdolženega za priznanje krivde. Stvar vsakega posameznega obdolženca je, ali bo krivdo po obtožbi priznal ali ne, medtem ko so njegovi notranji vzgibi (o milejšem kaznovanju) v tej zvezi povsem irelevantni.
Pritožbene trditve, da je storilcu izpit nujno potreben za opravljanje nove zaposlitve in posledično za skrb za družino, da je opravil edukacijske delavnice ter se prijavil na ponovni zdravniški pregled, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.
dokazna ocena - dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na nepravilno dokazno oceno (tehtanje dokazov) ter napačno uporabo določb ZPP o materialnem in procesnem dokaznem bremenu, predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa glede na določbo 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Zato očitane kršitve ni mogoče upoštevati.
konec izvršilnega postopka - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ je določeno, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom, je mogoče vložiti ugovor le iz razlogov, ki se nanašajo na dovolitev izvršbe z novim sredstvom ali predmetom.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - krivda stranke
Ne zahteva se dolžnikova krivda, dovolj je, da gre za njegovo delovanje na premoženjskem področju, ki ima v praksi negativen vpliv na uveljavitev terjatve. Dokazovanje notranjega vzgiba nasprotne stranke, zaradi katerega se je odločil za določeno ravnanje, je za predlagatelja začasne odredbe preveliko breme.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - pomanjkljiva trditvena podlaga upnika
Za obstoj nevarnosti se zahteva verjetno izkazano konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki je tako, da izterjavo zneska, na katerega meri zavarovanje, onemogoča ali ga precej otežuje. Upnik pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni podal nobenih okoliščin glede dolžnika, temveč so se vse okoliščine nanašale na očitke ravnanja zakonite zastopnice dolžnika v vlogi zakonite zastopnice povezanih družb, ki pa same po sebi ne dokazujejo sedanjega ravnanja dolžnika.
ZZK-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 49/1-2, 52, 53, 53/2, 124. OZ člen 557, 557/1, 559.
predznamba pridobitve lastninske pravice - zasebna listina kot podlaga za vpis - pogodba o dosmrtnem preživljanju - opravičitev predznambe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - rok za opravičitev predznambe
V pogodbi o dosmrtnem preživljanju preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Nanj tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.
Zgolj pisna pomota pri navedbi opravilne številke in opisa zadeve v glavi stroškovnika ne pomeni nujno, da je stroškovnik napačen, za kar se neutemeljeno zavzema predlagatelj v pritožbi. Bistvena za presojo povračila stroškov in nagrade so v stroškovniku opredeljena in opisana opravljena dela s posameznimi postavkami.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 321, 1027. ZIZ člen 58, 58/2.
načelo kontradiktornosti - opustitev vročitve odgovora na ugovor - zavarovanje terjatve - depozit - zastavna pravica - ugovor po izteku roka - porok - odpust dolga - pravica do informacije - pravica do izjave
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (kršitev načela kontradiktornosti). Vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva posameznikove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko slednji izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).