Pritožbene trditve, da je storilcu izpit nujno potreben za opravljanje nove zaposlitve in posledično za skrb za družino, da je opravil edukacijske delavnice ter se prijavil na ponovni zdravniški pregled, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 9, 9/2, 14, 16, 81.. OZ člen 39, 86.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delna ničnost - zavrnitev dokaznih predlogov - odpravnina - višina nagrade
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je delovno razmerje med pravdnima strankama prenehalo z dnem 1. 10. 2019 in toženkine zaposlitve pri povezani družbi ni mogoče šteti kot nadaljevanje delovnega razmerja s tožečo stranko.
Ker je do sklenitve sporazuma prišlo po volji obeh strank, ne zgolj tožene stranke, kot to skuša prikazati tožeča stranka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso podani ničnostni razlogi in je posledično zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnilo.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more polemizirati o tem, ali je bila storilcu s pravnomočnim plačilnim nalogom izrečena ustrezna sankcija, prav tako pa ne more upoštevati pritožbeno izpostavljenih okoliščin socialne narave (t.j. da je storilcu vozniško dovoljenje potrebno za opravljanje službe ter posledično za preživljanje družine), saj ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, in v kolikor so ti pogoji izpolnjeni, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
odločanje o zahtevi za sodno varstvo - zavrženje pritožbe - dopustni pritožbeni razlog
Storilec v pritožbi sodišču prve stopnje očita zmotnost zaključka, da ni dokazal, da zaradi zdravstvenih razlogov z varnostnim pasom ne sme biti pripet. Ker s tem dejansko izpodbija dokazno oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, uveljavlja glede na zgoraj povzet drugi odstavek 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je v takih postopkih, kot je obravnavani, vezano na dejansko stanje, ugotovljeno po sodišču prve stopnje.
pravni posel - kreditna pogodba - izpodbojna pogodba - rok za izpodbijanje pogodbe - grožnja - sila - prisila - utemeljen strah - nedopustna grožnja - prekluzivni rok - fizično nasilje - subjektivni rok
Neutemeljeno skuša toženec prikazati, da je navedena grožnja pravzaprav permanentno ustvarjeno stanje sile. Grožnja pri njenem naslovniku ustvari strah, ki lahko povzroči, da ta ravna zoper svojo siceršnjo voljo. O pogodbi, sklenjeni zaradi grožnje, govorimo, če je pogodbene stranka ali tretja oseba z nedopustno grožnjo povzročila pri drugi pogodbeni stranki utemeljen strah, da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. Vendar tak strah še ni sila v smislu določila 99. člena OZ, saj bi bilo slednje v tem primeru nesmiselno. Čim bi naslovnik zatrdil, da se je zaradi grožnje pojavil strah, in da je bil ta trajne narave, mu ne bi bilo treba ukrepati v enem letu od grožnje, ki je ta strah ustvarila. Tudi kadar grožnjo predstavlja uporaba fizično nasilne komunikacije, je treba ukrepati v zakonsko določenem prekluzivnem roku.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - predujem za stroške sodnega izvedenca
Sodišče je izvedenca angažiralo na predlog udeležencev, ker solastnih nepremičnin brez pomoči izvedenca ne more razdeliti. Stroške za izdelavo izvedenskih mnenj morajo založiti udeleženci postopka, saj izvedenec ni bil postavljen po uradni dolžnosti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12a. ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 13, 27. ZUPJS člen 12, 13.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje - premoženjsko stanje družine - materialni položaj - dohodkovni cenzus - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Glede na predhodno ugotovitev, da je razlika v stanju med obema transakcijskima računoma pozitivna in znaša več kot 8.000 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica razpolaga z več kot 8.000 EUR prihrankov, s katerimi lahko poravna sodno takso v enkratnem znesku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00056563
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države - bivalne razmere v zaporu - nesporno dejansko stanje - zagotovljeni bivanjski pogoji - vrednotenje okoliščin - razmere v zaporu - merila ESČP - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - pravni standard - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitek protispisnosti - obrazložitev procesne kršitve - sodna praksa - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
V tem postopku bistvena dejstva, ki se tičejo objektivnih razmer v zaporu, med strankama niso sporna, saj je tožnik navedbe toženke v tem delu bodisi izrecno priznal bodisi jih ni substancirano prerekal. Sporno je bilo le pravno vrednotenje teh dejstev (vprašanje, ali takšne razmere dosegajo minimalni standard človeškega dostojanstva med prestajanjem zaporne kazni), kar pa ni predmet dokazovanja, temveč pravnega vrednotenja oziroma uporabe materialnega prava.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato ni upoštevno sklicevanje na prejšnje vloge v postopkih, temveč mora pritožnik vse pritožbene razloge konkretizirano in jasno zatrjevati v pritožbi. Na kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti trditve o tej kršitvi konkretizirane, jasno in določno mora biti navedeno, katera ugotovitev sodišča je v nasprotju s katero listino, zapisnikom ali prepisom, in tudi, zakaj je to nasprotje pomembno. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da povzetek navedb strank sploh ni odločilno dejstvo, zato tudi, če bi res prišlo do nasprotja med povzetkom vlog in samo vsebino vlog, to še ne bi pomenilo kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Presoja, ali je država ravnala protipravno, ker ni zagotovila minimalnih standardov prestajanja zaporne kazni v smislu prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja, je odvisna od objektivnih okoliščin prestajanja kazni, ne pa od subjektivnega zaznavanja posameznega zapornika.
Tožnik je izven sobe bival skoraj polovico dneva, pri čemer je treba upoštevati, da je v preostali polovici (12 ur in 40 minut) tožnik po naravi stvari cca 7 do 8 ur spal, torej je bil le cca. 4 do 6 ur prisiljen (buden) bivati v zaporniški sobi. Tožniku je bilo omogočeno sprehajanje oziroma bivanje na dvorišču, torej na svežem zraku, zato so neutemeljene navedbe, da naj bi bilo dvorišče majhno, osončeno in prenatrpano, saj je bistveno, da je tožniku bilo (sploh) omogočeno sprehajanje po dvorišču in hodnikih (pa čeprav majhnih in zaprtih); jasno je, da so bivalne razmere v zaporih skromnejše in brez hotelskega udobja, vendar je to posledica dejstva, da gre za kazen omejitve svobode.
DAVKI - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00057171
OZ člen 190, 198, 346. ZIZ člen 270. ZPP člen 7, 212.
zahtevek za plačilo uporabnine - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delež na skupnem premoženju - uporaba skupnega premoženja - neuporaba nepremičnine - izključitev iz posesti in souporabe - neprivolitev v prikrajšanje - preprečitev uporabe nepremičnine - nerazdeljena nepremičnina - ugovor zastaranja - zastaranje zahtevka na plačilo uporabnine - splošni petletni zastaralni rok - višina nadomestila (uporabnine) - povprečna tržna najemnina - bruto ali neto znesek - izplačilo bruto zneska - davčni odtegljaj - davčna obveznost - vezanost sodišča na pritožbeni predlog - odločanje v mejah zahtevka - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - obremenitev nepremičnine - konkretna ravnanja dolžnika
Utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine ni odvisna niti od tega, ali je nepremičnina v naravi že razdeljena. Pomembno je le, da je toženec uporabljal celoten objekt, čeprav je imel kot solastnik pravico uporabe prostorov le v mejah svojega idealnega deleža, s čimer je bil obogaten. V skladu z ustaljeno sodno prakso je nadomestilo za takšno korist (t. i. uporabnina) enako znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da se v civilnih postopkih ne odloča (več) o javnopravnih obremenitvah dohodka. Vrhovno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne ali plača davek, nastane šele v trenutku izplačila dohodka. To pomeni, da ob izdaji sodbe, s katero je tožencu naloženo plačilo uporabnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Toženec v pritožbi torej pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti tudi o plačilu davka, ki je stvar davčnih organov in davčnih predpisov.
S stopnjo verjetnosti je dokazano, da je toženec pravice tožnice iz naslova skupnega premoženja poskušal omejiti oziroma onemogočiti. Ne more biti nobenega dvoma v zaključek prve stopnje, da toženec deluje v smeri obremenjevanja premoženja in je s tem izkazana tudi subjektivna nevarnost.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nepopolnost in nesklepčnost tožbe - nepopolnost tožbe - popolnost tožbe - nesklepčnost tožbe - sklepčnost tožbe
Tožba je sklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. To je torej takrat, kadar tožeča stranka v tožbi navede vsa tista pravno relevantna dejstva, ki po materialnem pravu vodijo do take posledice, torej do take odločitve v sodbi, zaradi kakršne je tožeča stranka vložila tožbo. Če katero od pravno pomembnih dejstev ni navedeno, je tožba nesklepčna. Nesklepčnost je lahko odpravljiva ali neodpravljiva. Neodpravljiva je takrat, kadar za dejstva, ki jih tožeča stranka navede v prid utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, zakon ne predvideva nobene pravne posledice. Dokazi služijo izključno preverjanju resničnosti trditvene podlage pravdnih strank. Torej nimajo nobene zveze s sklepčnostjo tožbe. Če je tožba po materialnem pravu (neodpravljivo) nesklepčna, sodišče ne izvaja dokaznega postopka, saj izvajanje dokazov o dejstvih iz nesklepčne tožbe nikoli ne pripelje do ugoditve tožbenemu zahtevku. Zahtevek iz nesklepčne tožbe pač nikoli ni utemeljen.
O popolnosti tožbe pa govorimo takrat, kadar ta vsebuje vse sestavine iz prvega odstavka 180. člena ZPP, torej določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev, dejstva, na katera opira tožnik zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, in druge formalne podatke iz 105. člena ZPP. Zahtevek mora biti konkretno opredeljen. Opredeljen je, če so v tožbi navedena dejstva, ki tožbeni zahtevek individualizirajo. Če torej tožba ne vsebuje nobenih dejstev v zvezi s tožbenim zahtevkom ali navedena dejstva tožbenega zahtevka ne individualizirajo, je tožba nepopolna. Če pa iz navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po zakonu, je tožba nesklepčna. Opredelitev tožbenega zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kaj tožeča stranka zahteva od tožene. Ni ovire, da je v samem tožbenem zahtevku vsebovan seštevek več zneskov. Vendar pa mora biti iz tožbe jasno razvidno, na kateri historični dogodek tožeča stranka opira vsak posamezen znesek, ki je vključen v tožbeni zahtevek. Kadar je v tožbi združenih več zahtevkov, tako kot v predmetnem sporu, mora biti torej individualiziran vsak posamezen znesek, ki predstavlja tožbeni zahtevek.
prestop športnika v drug klub - športni agent - zastopanje športnika - zastopniška provizija - razlaga pogodbe - nejasna določila pogodbe - skupen namen pogodbenih strank - splošna načela - dokazna ocena
Trženje pravic do osebne podobe določenega nogometaša in prestop tega nogometaša v nov klub sta po sami naravi stvari ločeni vprašanji. Zakaj oziroma kako bi sploh lahko šlo za povezana pravna posla, toženka ni razjasnila.
prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - smrt stranke med pravdo - smrt stranke - stranka postopka - prevzem postopka - poziv na prevzem postopka - dedičev prevzem pravdnega postopka - zakonito dedovanje - nujni delež - oporočno dedovanje - oporočni dedič
Na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP je sodišče zakonita dediča pozvalo na prevzem prekinjenega postopka, oporočne dedinje pa ni vključilo na stran tožeče stranke, ker v pravdi že nastopa kot tožena stranka.
Ker še ni jasno, ali bo v zapuščinskem postopku prišlo v celoti do oporočnega dedovanja, ali pa bo tudi zakonito, saj imata zapustničina otroka pravico do nujnega deleža (prvi odstavek 25. člena ZD), je odločitev sodišča, da ju pozove na prevzem postopka pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056580
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 435, 435/1, 437.
zakonski znaki kaznivega dejanja - poškodovanje tuje stvari - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 220. člena KZ-1 mora biti v opisu dejanja konkretizirano z dejstvi in okoliščinami, ki pojasnjujejo način poškodovanja in posledico.
Način je naveden, to naj bi osumljenec storil z brco v nadzorno kamero. Razvidna je tudi posledica, in sicer je bilo kamero zaradi brce potrebno zamenjati. Kamero naj bi torej poškodoval do te mere, da naj je ne bi bilo več mogoče popraviti, temveč naj bi jo bilo treba zamenjati, z drugimi besedami, naj bi kamero z brco uničil.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - naklep - krivda
Sodišče druge stopnje sprejema presojo sodišča prve stopnje, ki je ocenjevalo krivdo obdolženke v povezavi z njenimi osebnimi lastnostmi in sposobnostmi, posebej ob upoštevanju njene lastne vzgojne in družbene zanemarjenosti in ob upoštevanju izvedeniškega mnenja izvedenke psihiatrične stroke zaključilo, da obdolžena ni bila zmožna ustrezno poskrbeti za mladoletne otroke in jim nuditi primernih bivanjskih razmer, vzgoje, skrbi za higieno, zdravje in normalnega razvoja ter da se obdolženka zaradi neizobraženosti, specifične življenjske situacije in splošno poznanega načina življenja, ni bila sposobna v celoti zavedati posledic svojih ravnanj in opustitev na zdravje, počutje in razvoj otrok.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenke in njene dopolnitve ter ostalih zbranih dokaznih virov, utemeljeno zaključilo, da ni dokazano, da je obdolžena kaznivo dejanje storila, bodisi z eventualnim ali z direktnim naklepom.
prodaja hiše - kupoprodajna pogodba - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - sklenitev aneksa k prodajni pogodbi - parcelacija - delitev parcel - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - osebni stečaj - uveljavljanje terjatev v stečaju - nedenarna terjatev upnika - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - ureditev razmerja - ureditev pravnega razmerja - solastnina - dokazna ocena - pravno varstvo
Zahtevek na sklenitev aneksa je dajatveni zahtevek za podajo izjave volje k prodajni pogodbi, o katerem sodišče odloči z oblikovalno sodno odločbo.
Po določilu 253. člena ZFPPIPP, ki je prisilne narave, se nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika z začetkom stečajnega postopka pretvori v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. Pravilo je utemeljeno na načelu enakega obravnavanja upnikov in velja tudi v osebnem stečaju. Izjema so lahko le terjatve, ki ne vplivajo na obseg stečajne mase. Da v konkretnem primeru izpolnitev terjatve na sklenitev aneksa in posledično zemljiškoknjižni prenos nepremičnin ne bi vplivala na obseg stečajne mase, tožnika nista zatrjevala. Pritožbeno sodišče soglaša s prvim tožencem, da zahtevku v takšni obliki, torej na ugotovitev obstoja nedenarne terjatve na sklenitev aneksa, ni mogoče dati pravnega varstva. Tožeča stranka bi morala svojo nedenarno terjatev v stečajnem postopku prijaviti v denarnem znesku, ker pa tega ni storila, je slednja po petem odstavku 296. člena ZFPPIPP prenehala.
V zvezi z obstojem utemeljenega suma, kot temeljnega pogoja za odreditev in nadaljnje izvajanje pripora, je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da utemeljen sum, da so obdolženci storili kazniva dejanja, ki se jim jih očitajo v vloženi obtožnici, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter vseh dokazov na katerih slednji sloni ter da dokazi pridobljeni tekom preiskave, utemeljenega suma niso omajali, temveč kvečjemu potrdili. Takim ugotovitvam je pritožbeno sodišče že večkrat pritrdilo, in sicer s sklepi z dne 14. 1. 2022, z dne 1. 2. 2022 (ki se nanaša na obdolženega E. E.) in nazadnje z dne 22. 3. 2022. Ker se tudi po zadnjem sklepu pritožbenega sodišča okoliščine, ki so narekovale odreditev pripora, v ničemer niso spremenile, z izjemo zatrjevanega poslabšanja stanja obdolženega D. D. zaradi gladovne stavke in poteka časa, kar pa nista okoliščini, ki bi bistveno vplivali na pogoje za pripor, še vedno ni najti podlage za drugačno presojo glede vprašanja podanosti pogojev za pripor zoper obdolžence.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - pravica do plačila - uspeh pravdnih strank
Pravica začasnega zastopnika do plačila ni odvisna od izida pravde. Njegov položaj v povezavi s stroški je primerljiv položaju izvedenca ali tolmača. Začasni zastopnik v vsakem primeru dobi plačilo za svoje delo, ne glede na uspeh stranke, ki ji je bil postavljen.
ZSDU člen 12, 47, 47/2, 53, 53/1.. ZOFVI člen 47.. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Vižmarje Brod (2008) člen 9, 9/5.
kolektivni delovni spor - volitve - rok za sodno varstvo - kršitve postopka volitev, ki vplivajo na zakonitost in pravilnost volitev
Napačno je pritožbeno stališče nasprotne udeleženke, da začne 8-dnevni rok iz prvega odstavka 53. člena ZSDU, po katerem v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo sodno varstvo na pristojnem sodišču, teči od dneva razpisa volitev. Ta rok začne teči od dneva objave rezultatov volitev.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za razpis nadomestnih volitev predstavnikov delavcev v svet osnovne šole pristojen svet šole in ne nasprotna udeleženka. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za takšno kršitev predpisanega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost nadomestnih volitev.
Tožnik v tem sporu zahteva plačilo dnevnic za izobraževanje v tujini, na katerega je bil napoten od 16. 1. 2014 do 11. 4. 2014, in sicer kot razliko (prikrajšanje) med zneskom t. i. "ameriške" dnevnice 11,70 USD dnevno, ki ga je prejel, in predvidenim zneskom dnevnice 48,00 USD dnevno iz Odločitve za napotitev pripadnika SV na izobraževanje in usposabljanje z dne 3. 12. 2013 in Predloga napotitve na izobraževanje v tujino.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se je toženka zavezala le k izplačilu nadomestila plače in kritju drugih stroškov izobraževanja, ne pa tudi k izplačilu dnevnic (niti v izplačani višini 11,70 USD niti v višini 48,00 USD, ki je bila predhodno predvidena v dokumentaciji toženke).