ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/2, 30, 30/2, 30/2-3, 46, 47, 48.
pristojnost pravdnega sodišča - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izključna pristojnost - navezne okoliščine
Upnik je v predlogu za izvršbo v rubriki Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora označil „S58 Okrajno sodišče v Piranu“, kot podlago za ta dogovor pa je navedel le „Pogodba“, brez navedbe njene interne številke, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Glede na opisano taka oznaka ni dovolj določna in opredeljena, da bi zadostila zahtevanim pogojem, saj iz nje tudi na podlagi ostalih podatkov iz predloga za izvršbo ni mogoče jasno razbrati, za katero listino gre.
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi, skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ pa se kot tožba v pravdnem postopku obravnava tudi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi. Pristojnost se torej presoja po navedbah v predlogu za izvršbo, iz predmetnega predloga pa niso razvidne nobene navezne okoliščine, ki bi kazale na potrebo po uporabi pravil o izključni pristojnosti.
ZPP člen 212, 254, 287, 287/2.. ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 41-2, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-2.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - II. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnikovo trditvijo, da pri njem zdravljenje ni končano, pravilno poudarilo, da je treba stanje invalidnosti ugotavljati tudi, če je predvideno še nadaljnje zdravljenje ali diagnostika. Bistveno je, da gre za dokončno stanje in da kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju.
Tožeča stranka s plačilom B. d.o.o. torej ni plačevala tuj dolg, temveč svoj dolg do tožene stranke, saj ima podizvajalec pravico do neposrednega zahtevka za plačilo do naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki in sicer, da v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec in v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. S pravnomočno sodno odločbo so bili ugotovljeni pogoji po 631. členu OZ in ko je tožeča stranka po sodni določbi plačala B. d.o.o., je dejansko in pravno plačala svoj dolg. Tako ima prav pritožba, da tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga vtožuje na podlagi 275. člena OZ ni utemeljen.
Ker je izkazano, da je tožnik v priznanem obdobju še večino osnovnih življenjskih potreb, čeprav s težavo, še vedno opravljal sam, so bili izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/2.
Prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB stori posameznik, ki ne ravna v skladu z odloki oz. odločitvami, ki jih Vlada RS sprejme na podlagi prvega odstavka 39. člena ZNB.
Ker je za prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB lahko kaznovan le posameznik (ne pa tudi pravna oseba oz. lokalna skupnost) in ker Odlok 174/21 določa, da preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, je v predmetni zadevi najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče storilca kot župana šteti kot osebo, ki izvaja in organizira opravljanje dela.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazen zapora - denarna kazen - izgon tujca iz države - odvzem predmetov - zavrnitev dokaznih predlogov - nezakonit vstop v RS - globa za prekršek - preizkus pravilnosti dokazne ocene
Pritožba še navaja, da obdolženec ne more biti spoznan za krivega očitanega kaznivega dejanja, ker mu je bila zaradi obravnavanega prestopa meje izrečena globa za prekršek, ki jo je tudi plačal. Pritožbeno sklepanje ni pravilno, saj obdolžencu ni bila izrečena globa zaradi ravnanja, ki se mu očita v kazenskem postopku, torej nezakonitega spravljanja tujcev čez državno mejo in prevažanja po ozemlju Republike Slovenije za plačilo, temveč zaradi storjenega prekrška, ker je prestopil mejo na nedovoljenem prehodu, kot je obdolženec v zagovoru tudi sam povedal.
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-33, 50, 50/5. ZP-1 člen 26, 26/6.
odmera sankcij - omilitev globe - globa v določenem znesku - slabo premoženjsko stanje - prehitevanje
Prehitevanje je definirano kot vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu in v konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi elementi navedene definicije.
Slabo premoženjsko stanje ne sodi med posebne olajševalne okoliščine in zato ne more biti podlaga za znižanje globe, ki je določena v predpisanem znesku.
stroški postopka - uspeh v pravdi - povrnitev stroškov
Izpodbijani sklep je posledica uspeha tožeče stranke v predmetni pravdni zadevi, saj mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - prijava pogojne terjatve - splošna razdelitvena masa - prenehanje ločitvene pravice
ZFPPIPP v primeru vložitve tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika napotuje na prijavo pogojne terjatve v stečajnem postopku, nikjer pa ni predvidena tudi prijava (pogojne) ločitvene pravice, kar je tudi edino logično. Če namreč upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ne bo uspela, se pogoj iz prijave terjatve ne bo izpolnil, vsled česar bo pogojna prijava brez učinka. Če pa bo stečajna upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika uspela, bo v skladu s tretjim odstavkom 278. člena ZFPPIPP zaradi izpodbitega pravnega dejanja terjatev upnika znova nastala in se plačala iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, če je pravočasno prijavljena. Glede na tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP upnik v primeru neuspeha v postopku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika v nobenem primeru ne bo poplačan iz posebne razdelitvene mase, pač pa iz splošne razdelitvene mase.
ZP-1 člen 6a, 29, 53, 136, 136/1, 136/1-9, 185/1, 185/2. ZEPI člen 48, 48/1, 48/1-6.
postopek o prekršku proti mladoletniku - prekršek neznatnega pomena - oportunitetno načelo - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - ukor - eksplozivna sredstva
V procesnem smislu se pojem prekrška neznatnega pomena kaže na različne načine. V hitrem postopku o prekršku lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ob oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, kršitelju namesto sankcije izreče opozorilo, vendar pod pogojem, da hkrati oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep (prvi odstavek 53. člena ZP-1), v rednem sodnem postopku pa lahko sodišče ustavi postopek o prekršku, če oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn (9. točka 136. člena ZP-1). V obeh primerih za uporabo oportunitetnega načela ne zadošča zgolj ocena prekrškovnega organa ali sodišča, da je izvršeni prekršek po materialnopravnih kriterijih neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo na to, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn.
Že iz sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, da se mladoletnemu obdolžencu izreče vzgojni ukrep ukor izhaja presoja, da uporaba drugega odstavka 185. člena ZP-1 ne pride v poštev.
Ob tem ko je iz listin spisa razvidno, da oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo zato, ker kljub temu, da ji je bila odločba osebno vročena dne 19. 8. 2020 in je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri ima pravico sodelovati, ki omogoča, da se vsebina zadeve skupaj z novimi dokazi ponovno preučijo in ki lahko privede do spremembe prvotne odločitve, v ustreznem roku pa ponovnega sojenja ni zahtevala ali ni vložila pritožbe, so pritožbene trditve o kršitvi pravice do obrambe neutemeljene.
nedovoljena pritožba - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Izpodbijani sklep, da se razveljavi sklep o izvršbi in da bo o zahtevku ter stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku, je dolžniku v korist in ugodnejše odločitve v tej fazi postopka ne more doseči. Izvršba se ne bo opravljala, zato dolžnik v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja in nima pravnega interesa za pritožbo.
predodelitev zadeve drugemu sodniku - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom
Nasprotni udeleženec v obeh pritožbah pravilno izpostavlja, da je izpodbijani sklep izdala sodnica A. A., ki ni sodelovala na nobenem naroku za izrek ukrepa po ZPND, ne dne 11. in 18. januarja in ne 1. februarja 2022. Vse naroke, na katerih so se izvajali dokazi (dokazni zaključki sklepa pa temeljijo na oceni teh dokazov), je opravila in vodila višja sodnica B. B.
V obravnavani zadevi pa ne gre za situacijo, ko bi bil izpodbijani sklep izdal sodnik, ki je sodeloval na naroku oziroma narokih, obrazložitev sklepa pa izdelal drug sodnik, kateremu je bila zadeva nato dodeljena. Izpodbijani sklep namreč ni bil izdan na naroku dne 1. 2. 2022 (glede na vsebino opombe in podatke v spisu je sodnica na naroku uporabila možnost, ki jo nudi tretji odstavek 321. člena ZPP, in se odločila, da bo sodbo izdala pisno), pač pa po njegovem zaključku, in sicer 14. 2. 2022. Predmetna zadeva se torej ni zaključila 1. 2. 2022, kot je navedeno v opombi predložitvenega poročila. V izpodbijanem sklepu z dne 14. 2. 2022 je v uvodu in na mestu podpisa navedeno ime sodnice A. A., ki je sklep tudi podpisala. V primeru tega sklepa tako ne gre zgolj za pisno izdelavo obrazložitve že prej izdanega sklepa. Sodnica A. A. po obrazloženem ne bi smela izdati izpodbijanega sklepa, saj ni sodelovala na naroku.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 13, 14, 15.. ZDoh-2 člen 37, 44, 44/1, 44/1-13, 109, 109/6.. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (2014) člen 7, 7/3.
V skladu s 1. točko 1. odstavka 12. člena ZUPJS se med dohodke in prejemke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri regresu za letni dopust v višini 971,12 EUR zagotovo ne gre za obdavčljiv dohodek, ki ne bi bil oproščen plačila dohodnine. Čeprav ZDoh-2 v 37. členu določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, se ta denarni prejemek v skladu s 13. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače v RS ali vsebinsko primerljiv denarni prejemek iz tujine ni obdavčljiv dohodek, in ga zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do otroškega dodatka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058359
KZ-1 člen 67.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 506.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - razlogi za preklic pogojne obsodbe - pravno relevantna dejstva
Postopek preklica pogojne obsodbe je poseben, samostojen postopek, ki ga skladno s členom 506 ZKP izvede sodišče prve stopnje, torej se ta postopek izvede po pravnomočno končanem kazenskem postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o kazenski odgovornosti obsojenca in o kršitvi varstvenega nadzora določenega v pravnomočni pogojni obsodbi.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi
Predelavo je opravila tožena stranka sama, nanjo tožeča ni imela vpliva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je dokazno breme prevalilo na toženo stranko. Nepooblaščen poseg v stvar (najmanj to, da je bila glavna ročka za vklop twin diska porezana in da se je na sklopki nekaj varilo) namreč lahko izključi garancijo. Ker gre za ravnanje v sferi toženca, bi on moral izkazati, da bi do okvare prišlo kljub njegovim posegom.
procesna legitimacija upnika - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - identiteta zahtevkov - pravnomočnost odločitve - objektivne meje pravnomočnosti - formalna nesklepčnost tožbe (nepopolnost tožbe) - določenost tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti - cesija terjatve
Če sodišče odloči o vsebinsko nesklepčni tožbi, spada takšna odločitev med vsebinske (meritorne) sodne odločbe. Objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo konkretni življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialno pravo, to je tudi dejstev, ki jih tožnik ni navedel in zato nove tožbe na isti dejstveni podlagi, na kompleksu dejstev, na katerem temelji pravnomočna sodba o nesklepčnem tožbenem zahtevku, ni mogoče več uveljavljati. Če pa gre za formalno nesklepčnost tožbe, če sam tožbeni zahtevek ni dovolj jasen in konkretiziran, če iz njega ni mogoče ugotoviti, na katera konkretna dejstva točno se nanaša, pride v poštev ravnanje po 105. členu ZPP.
Če sodišče meritorno odloči o nesubstanciranem zahtevku, niti iz tožbe niti iz sodbe ni razvidno, o katerem zahtevku (oz. o kateri terjatvi) je bilo odločeno, in kako preveriti identiteto obeh zahtevkov.
V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZFPPIPP lahko novi upnik, ki je pridobil terjatev od prvotnega upnika, tudi v predhodnem postopku vstopi v čevlje prvotnega upnika brez privolitve dolžnika. V takem primeru novi upnik podati izjavo, da vstopa tudi v položaj predlagatelja stečajnega postopka.
ZTLR člen 22, 24, 25, 26.. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - prizidek k zgradbi - nova stvar - vlaganja v tujo nepremičnino - prispevek zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skupna gradnja v času zakonske zveze
Z izgradnjo prizidka ter preureditvijo in priklučitvijo določenih prostorov v stari hiši k prizidku, je nastal nov in drugačen objekt. Pravdni stranki sta po medsebojnem dogovoru, s skupnim delom in sredstvi ustvarili novo stvar.
Izvedena vlaganja so privedla do stvarnopravnih posledic na celotni parceli št.1526/5 k.o. S.
sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - prepozen ugovor
Kot je razvidno iz izreka in obrazložitve pritožbeno izpodbijanega sklepa, je ta izključno procesne narave. Izdan je bil na podlagi določb 375. in 445.č člena ZKP, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obdolženi zamudil petnajstdnevni rok za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 43, 53.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nevročitev pripravljalne vloge - pravica do izjave - protiustavnost zakonske določbe - razveljavitev sklepa - pravica do pritožbe - razlogi za razveljavitev sodbe - dovozna pot - neprava stvarna služnost - gospodarska infrastruktura - dostop do omrežja električne energije - splošni skupni del - parkirišča - prekluzija navedb in dokazov - narava postopka - postopek po ZVEtL - dokončna ureditev razmerij med strankama - dopolnilni sklep - nejasen izrek
Novelirana procesna zakonodaja uzakonja pravilo, da pritožbeno sodišče v zadevi dokončno odloči, možnost razveljavitve sodbe in meritornega sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovljen postopek pa dopušča kot izjemo (354. in 355. člen ZPP). Izjema bo med drugim prišla v poštev tedaj, ko bi bilo z odločanjem na drugi stopnji nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, na primer v pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih. O bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka, ki tvorijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, bi se tako prvič izreklo šele pritožbeno sodišče, če bi prvič obravnavalo navedbe in dokaze, ki so navedeni v nevročenih vlogah.