CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00057064
ZPP člen 315, 315/1, 315/2. OZ člen 741, 741/1, 741/3, 741/4, 746.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - sodba presenečenja - gostinska hramba - odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj - razširitev uporabe določb o gostinski hrambi - izključitev odgovornosti - fitnes center - deljena odškodninska odgovornost - popolna odškodnina - višina odškodnine
Res je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku ocenilo, da je zadeva zrela za razsojo in pojasnilo, da bo izven naroka izdalo sklep o postavitvi izvedenca, če bo ob proučitvi prepisa zvočnega posnetka prišlo do drugačnih zaključkov; ni torej napovedalo izdaje vmesne sodbe in izpodbijana sodba tudi ne nosi takšnega naslova. A nič od opisanega samo po sebi še ne pomeni, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja ali obremenjena s kakšno od kršitev določb pravdnega postopka. Pritožnica pravilno razume, da prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. Glede na dejanske trditve pravdnih strank in njuna izražena pravna stališča o sodbi presenečenja ni mogoče govoriti. Tožena stranka se je imela možnost učinkovito izjaviti v postopku in je to priložnost tudi izkoristila.
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, in tudi o ugovorih toženca, ki v tem pogledu izpodbijajo njegovo utemeljenost.
Tožena stranka v smislu prvega odstavka 741. člena OZ odgovarja, čim niso podani razbremenilni razlogi iz tretjega odstavka 741. člena OZ. Ob zgoraj povzeti pravni podlagi je vprašanje, ali je tožena stranka škodo povzročila krivdno, v konkretnem primeru samo vprašanje višine tožbenega zahtevka.
V opisanih pogledih (in nevarnostih, ki jih predstavlja za gosta) je po prepričanju višjega sodišča dejavnost fitnes studia blizu tistim, ki so primeroma naštete v 746. členu OZ. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka za stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj, odgovarja smiselno kot gostinec, je torej materialno pravno pravilen.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - specifikacija stroškov
Ni utemeljeno stališče izpodbijane sodbe, da tožnica stroškov, povezanih z vložitvijo predloga za izvršbo, ni ustrezno specificirala. V predlogu za izvršbo (ki se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba v pravdnem postopku) je izrecno navedla, da zahteva povrnitev s tem povezanih stroškov (med drugim vračilo odvetniških stroškov in DDV). Ta zahtevek je dovolj opredeljen oziroma določljiv.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34.a, 34.a/1, 34.a/7. ZPP člen 105, 105.a, 105.a/1, 105.a/2, 105.a/3.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse
Ugovor zoper plačilni nalog je dopustno vložiti iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - razlogi o krivdi
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
V zvezi s pritožbeno predlagano izločitvijo sodnice, ki naj bi po mnenju storilca bila okužena z mnenjem, ki ni relevantno dogodku, pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da je predlog za izločitev sodnika mogoče podati le do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 86. člena ZP-1) in je tak predlog podan v pritožbi prepozen. Kolikor pa s takimi navedbami storilec smiselno uveljavlja kršitev pravice do poštenega postopka, ki obsega tudi upravičenje, da o obtožbi zoper njega odloča z zakonom določen in nepristranski sodnik, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz spisovnega gradiva ni mogoče zaslediti indicev, ki bi kazali na to, da je bilo postopanje razpravljajoče sodnice v predmetni zadevi pristransko oziroma, da je imela sodnica izoblikovano mnenje glede odgovornosti storilca za storjeni prekršek že pred izvedbo dokazov v predmetnem postopku. Pritožbeno sodišče zato šteje, da smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni izkazana.
začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - regulacijska začasna odredba - dejanska oblast nad stvarjo - nujnost izdaje začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop - konkretizacija nevarnosti - postavitev zapornice - dostop do nepremičnine - dostop z vozili - onemogočitev dostopa do nepremičnine
Motenjski spor že sam po sebi pomeni nekakšno zavarovanje dejanskega položaja. Zato je v takem primeru izdaja regulacijske začasne odredbe dopustna le v nujnih primerih, ko bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko brez izdane začasne odredbe izgubilo svoj pomen. Pri presoji utemeljenosti začasne odredbe je treba upoštevati vsakokratne dejanske okoliščine primera. V obravnavanem primeru gre za stavbo v centru mesta Ljubljane. V teh okoliščinah konkretnega primera bi po presoji pritožbenega sodišča šlo za težko nadomestljivo škodo le, če bi tožniki z verjetnostjo izkazali, da je ogroženo zdravje oz. življenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056600
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. ZKP člen 17, 17/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/2, 373, 373/1,391. URS člen 35, 39.
razžalitev - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - negativna vrednostna sodba - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - objektivno žaljiva izjava - pravica do svobode izražanja - osebnostne pravice - resna kritika dela javnih oseb - kritika ad rem - kritika ad personam - namen zaničevanja - objava na spletni strani
Ob pravilni presoji dalj časa trajajočih konfliktov med obdolžencem in zasebno tožilko, česar zagovornik niti ne izpodbija, je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vsebina izjav takšna, da ne dopušča nobenega dvoma, da je izjave napisal obdolženec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057227
KZ-1 člen 38, 249, 249/1. ZKP člen 282, 371, 371/2.
davčna zatajitev - pomoč - ustavitev kazenskega postopka - ugovorni postopek - ugovor zoper obtožnico - dokazna ocena - ocenjevanje dokazov - dokazna ocena zagovora - senat
Prvostopno sodišče je, kot na to pravilno opozarja tudi pritožba, v izpodbijanem sklepu torej ocenjevalo vsebino dokazov in to kljub temu, da se pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico ne ocenjuje, ali dajejo dejstva in okoliščine, na katerih temelji obtožnica, zanesljiv dokaz, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico se namreč ocenjuje le, ali zbrano dokazno gradivo daje podlago za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, katerega je obtožen, kot sicer to v izpodbijanem sklepu (točka 8) izpostavlja tudi prvostopno sodišče. Vendar kljub navedenemu, ko je torej prvostopno sodišče še posebej izpostavilo, da senat v ugovornem postopku ni pristojen za presojo nasprotujočih si dokazov, je prvostopno sodišče storilo ravno to. Ocenilo je, "da obtožnica temelji zgolj na tem, da je FURS pri tujih finančnih organih preverjal dobave in prejel odgovor, da v evidencah tujih držav ni zaznamovano, da bi bilo blago dobavljeno tujim kupcem v državah EU, ker te družbe transakcij niso prijavile, čeprav lahko (očitno po oceni prvostopnega sodišča) to pomeni zgolj to, da kupci teh dobav niso evidentirali iz razlogov, da bi se izognili davčnim obveznostim v matični državi". Prvostopno sodišče je tako zaključilo, da je bilo vso blago po računih družbe C. d.o.o. prodano in prepeljano v države EU, kar bi naj izhajalo iz CMR listin, katerih verodostojnost bi naj potrdili prevozniki, zato očitek sodne izvedenke in ugotovitve finančne uprave v davčnem postopku katerih bistvo je vprašanje verodostojnosti prevoznih listin, ne morejo imeti nobene dokazne teže.
obdobje zavarovanja - predmet vračanja - denacionalizacija - višina nadomestila - začetek teka zamudnih obresti - pasivna legitimacija - prenos premoženja
Namen ZDen-1 je v odpravi povzročenih krivic, in sicer na način, da se ne povzroča novih krivic. Kakšne težave bi tožnicama povzročilo iskanje drugih uporabnikov nepremičnin (op. v konkretnem primeru le enega predhodnega in znanega uporabnika, pri čemer je bila zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin ves čas ista) ni relevantno, saj toženka ne more odgovarjati za plačilo odmene tožnicama v času, ko nepremičnine niso bile v njenem premoženju. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo vračilo nepremičnin po denacionalizacijskih odločbah dolžnost toženke in da je zato pravno relevanten datum predaje nepremičnin po tem, ko je druga tožnica kontaktirala toženko za prevzem nepremičnin. Da je toženka sporočila svojemu najemniku januarja 2014, da ni več lastnica nepremičnin in da naj ureja zadeve s tožnicama, in izpovedba najemnika, da je neuspešno poskušal urediti najem in da je bil dve leti vmes brez najemne pogodbe, je pravno nerelevantno z vidika omenjene dolžnosti toženke, da nepremičnine izroči tožnicama. Povedano drugače, vračilo omenjenega prostora (predmeta) ne izhaja iz omenjene dopolnilne odločbe, zato toženka ne more biti zavezanka za plačilo nadomestila za ta prostor, ampak je to lahko le tretja oseba, ki je morala tožnicama vrniti celoten kompleks nepremičnin. Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse so omenjena nadomestila nečiste denarne terjatve, katerih vrednost se ugotavlja v času sojenja oziroma izdelave mnenja, zato se obrestujejo od zamude dalje, ki se ugotavlja po drugem odstavku 299. člena Obligacijskega zakonika.
ustavitev izvršbe na nepremičnino - plačilo predujma - napaka sodišča
Upnik ima pravico plačati predujem zadnji dan roka in če zaradi napake sodišča tega ni mogel storiti, ne more trpeti škodljivih posledic ustavitve postopka in izbrisa zaznamb izvršbe v javnih registrih.
prekoračitev hitrosti - zahteva za sodno varstvo - merilniki hitrosti v cestnem prometu
Da je bila storilka sama na cesti ter da je bila hitrost, ki je bila storilki na kraju prekrška tudi predstavljena, izmerjena prav njej, je izpovedala tudi priča C. C., policistka ki je bila v času meritve hitrosti storilki prisotna ob policistu B. B. Glede na razloge sodišča prve stopnje je tako odpravljen vsakršen dvom o tem, ali je bila hitrost vožnje izmerjena prav vozilu storilke.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti
Za odkrivanje prekrškov prekoračitve dovoljene hitrosti vožnje v cestnem prometu je dovoljena tudi uporaba laserskih merilnikov hitrosti, ki meritev slikovno ne dokumentirajo, saj ti sodijo v kategorijo nesamodejnih merilnikov hitrosti, ki merijo z nepremične točke, za katere pogoje določa 16. člen Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
prekinitev postopka - tožba na ugotovitev ničnosti - sklepi skupščine - ni predhodno vprašanje
Zgolj zatrjevana ničnost ali izpodbojnost skupščinskih sklepov še ni predhodno vprašanje. Tudi sodna praksa ni šla v smer, da registrsko sodišče vedno prekine postopek vpisa podatkov v sodni register, ko dobi obvestilo o vloženi tožbi zaradi izpodbijanja sklepov skupščine.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - funkcionalna celota
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima celotna podzemna garaža skupne ter od stanovanjskih prostorov večstanovanjskih stavb ločene instalacije za elektriko, vodo, prezračevanje in da se v celotni podzemni garaži med drugim nahajajo tudi skupni prostori in skupni gradbeni elementi, ki predstavljajo skupne dele večstanovanjske stavbe. Zato je pravilno presodilo, da v tej situaciji ni ovir, da stanovanjski del stavbe z vsemi pripadajočimi skupnimi in posebnimi prostori upravlja en upravnik, podzemni del zgradbe, ki predstavlja zaključno funkcionalno celoto, pa čeprav vsebuje iste ID znake kot nadzemni del, pa drug upravnik.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - razlogi o krivdi - subjektivni element
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilki očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred predložitvijo pritožbe sodišču druge stopnje, prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo naj sporočijo, ali je storilec res posredoval podatke o vozniku navedenega vozila ter ali se je zoper odločbo tujega prekrškovnega organa pritožil. Ker iz odgovora prekrškovnega organa države izdajateljice izhaja, da storilec ni vložil nobene pritožbe, prav tako pa ni sporočil podatkov voznika, so nasprotne pritožbene trditve protispisne in neutemeljene.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni stranska sankcija temveč ukrep začasne narave, ki je obligatorno predpisan s strani zakonodajalca zaradi zagotavljanja varnosti cestnega prometa, saj se z njim iz cestnega prometa izloča tiste voznike, ki s storitvijo katerega od najhujših prekrškov, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, hudo ogrožajo varnost cestnega prometa.