Res je, da 210. člen ZIZ, pod pogojem da dolžnik takšen predlog vloži v roku 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, določa pravico dolžnika, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, da kot najemnik v tej hiši oziroma stanovanju stanuje še tri leta od dneva prodaje in se nastanku takšnega najemnega razmerja kupec ne more upreti.
Vendar pa je treba pri presoji dolžnikove pravice do najema v primerih, ko je predmet prodaje le solastniški delež dolžnika na stanovanjski hiši in kupec na zadevni nepremičnini posledično pridobi le solastniški delež, upoštevati tudi določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki urejajo solastnino (tj. 65. do 67. člen SPZ). Določba prvega odstavka 210. člena ZIZ, ki ustanavlja najemno razmerje med dolžnikom in kupcem v izvršbi prodane stanovanjske hiše, učinkuje le v razmerju do kupca, ne pa tudi v razmerju do drugih solastnikov. Navedena določba tako lahko ustanovi najemno razmerje le v mejah upravičenj kupca v izvršbi prodane stanovanjske hiše, ne more pa poseči v upravičenja, ki jih ima drugi solastnik.
Da bi dolžnika po prodaji njima solastnih deležev na nepremični na javni dražbi pridobila pravico stanovati v zadevni stanovanjski hiši kot najemnika, tako ne zadošča zgolj izpolnitev pogojev iz 210. člena ZIZ (pravočasna podaja predloga, neobstoj okoliščin iz četrtega odstavka 210. člena ZIZ), ampak bi moralo biti izkazano tudi soglasje drugega solastnika. Obstoj takega soglasja pa v predmetnem postopku niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni bil zatrjevan.
odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost - politična stranka - objektivni in subjektivni pogoj - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožena stranka kot politična stranka ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni politične stranke.
obrazloženost ugovora - razveljavitev sklepa o izvršbi
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba poslovnih prostorov brez pravnega naslova - plačilo uporabnine - pasivna legitimacija družbe - neposredni uporabnik
Iz pisne korespondence med strankami z dne 24. 4. 2018 izhaja, da je g. B. B. kot prokurist tožene stranke komuniciral v njenem imenu, saj je uporabljal uradni e-naslov tožene stranke in izražanje v pisanju je v prvi osebi množine (... smo opravili razgovor ..., vas prosimo ... itd.), kar gotovo kaže na to, da ne gre za komunikacijo fizične osebe z nasprotno stranko.
Če bi šlo za komunikacijo med fizično osebo, g. B. B., in tožečo stranko, bi bila uporabljena prve oseba ednine, brez omenjanja družbe in brez oznak tožene stranke kot gospodarske družbe, predvsem pa bi bil uporabljen navaden papir brez glave tožene stranke. Samo dejstvo, ki ga zatrjuje tožena stranka, da ni pasivno legitimirana zaradi tega, ker naj bi bile v spornih prostorih osebne stvari g. B. B., pa ni relevantno, saj so v prostorih pravnih oseb lahko tudi stvari fizičnih oseb. To je stvar notranjih razmerij v gospodarski družbi.
začasna odredba - sklep o začasni odredbi kot izvršilni naslov - izvršilni naslov - uveljavitev nedenarne terjatve - stroški za opravo dejanja, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Na podlagi četrtega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 225. člena ZIZ, lahko upnik predlaga izvršbo na podlagi sklepa, s katerim je dolžniku naloženo, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da nekdo drug ali upnik sam opravi nadomestno dejanje. Ob smiselni uporabi določb o izvršbi tudi v postopku zavarovanja (239. člen ZIZ), pa to po stališču sodišča druge stopnje pomeni, da je sklep o začasni odredbi v tem delu izvršilni naslov za izterjavo navedene denarne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055950
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOZP člen 31. OZ člen 964.
ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - zavarovalno kritje - zavarovalna vsota (limit) - izčrpanje zavarovalne vsote
Dolžnik je uveljavljal opozicijski razlog prenehanja terjatve, saj je navedel, da je njegova obveznost prenehala z izčrpanjem zavarovalnega kritja, do česar je prišlo že po pravnomočnosti izvršilnega naslova, zato tega v pravdnem postopku ni mogel uveljavljati.
Zavarovalno kritje je že po samem zakonu omejeno z zavarovalno vsoto oziroma zavarovalnim limitom, do zatrjevanega prenehanja terjatve s počrpanjem zavarovalnega kritja pa se sodišče ni opredelilo in tudi ni presodilo, ali gre za dejstva, ki bi jih dolžnik lahko že uveljavljal v pravdi ali ne.
ZPIZ-2 člen 69, 69/1, 126, 126/7, 127.. ZUTD člen 8, 9, 9/1.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugem ustreznem delu - III. kategorija invalidnosti - pravica do starostne pokojnine
Tožnik od 9. 2. 2010 dalje ni več v delovnem razmerju. Tožnik tudi ni obvezno zavarovan na podlagi ZPIZ-2 niti ni na poklicni rehabilitaciji. Tožnik je s 25. 5. 2021 izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in ta pravica mu je bila tudi že priznana. V tem primeru so torej izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji za odločitev, kot jo je sprejela tožena stranka, in sicer da tožniku preneha pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 6, 6/1, 6/1-e, 7, 7/1, 7/1-a, 17, 17/2, 20.
mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu - mednarodni tovorni list (CMR) - odškodnina - izguba blaga
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o neustrezni dokumentaciji je po mnenju pritožbenega sodišča za presojo odgovornosti treba uporabiti določbi 6. in 7. člena CMR Konvencije o vsebini tovornega lista. Prvi odstavek 6. člena določa podatke, ki jih mora vsebovati tovorni list (CMR pogodba). Pod točko e) je navedeno, da mora tovorni list vsebovati tudi kraj in naslov prejemnika. Če je podatek o kraju in naslovu prejemnika nepravilen in neustrezen, za vse stroške, izgubo in škodo, ki jo pretrpi prevoznik zaradi tega, odgovarja pošiljatelj. Ker med pravdnima strankama ni sporno, da blago šteje za izgubljeno, tovorni list (CMR pogodba) pa ne vsebuje ustreznih podatkov v skladu s 6. členom CMR Konvencije, je v skladu s točko a) prvega odstavka 7. člena za izgubo odgovoren pošiljatelj in ne prevoznik.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritožniku pravilno pojasnilo, da se v skladu s petim odstavkom 18. člena ZST-1 vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela sodbe.
V času vložitve ugovora zoper plačilni nalog dne 29. 11. 2021 procesni roki niso bili prekinjeni, saj je predsednik Vrhovnega sodišča 27. 5. 2020 odredil preklic odredbe z dne 13. 3. 2020 o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83. člena ZS, na katero se sklicuje pritožnik. Poleg navedenega je prvo sodišče toženčev pravočasen ugovor zoper plačilni nalog obravnavalo in o njem odločalo, zato ni jasno, kam cilja pritožba glede opozarjanja na tek procesnih rokov v času epidemije nalezljive bolezni Covid-19.
ZD člen 29, 32, 46, 58, 163, 176, 176/1.. ZNP-1 člen 34.. ZPP člen 127, 127/4, 337, 339, 339/2, 339/2-8.
zapuščinski postopek - pravica do izjave - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Čeprav se zdi, da so v zapuščinskem postopku možnosti navajanja novih dejstev relativno široke, natančnejša razlaga drugih določb kaže, da obstajajo tudi omejitve. Najbolj splošna izhaja iz logičnega argumenta narave stvari, kajti sodiščem ne morejo biti znane okoliščine povsem osebne narave, ki jih dedič povezuje z določbami 32. in 29. člena ZD. Tako za institut izločitve v korist potomcev (32. člen ZD) in vračunanja daril (46. člen do 58. člen ZD) že sam ZD določa, da se o teh pravnih podlagah odloča le na njihovo "zahtevo", ne pa po uradni dolžnosti. Zato je razumno tudi nadaljnje sklepanje, da morajo dediči v teh primerih navajati okoliščine, šele potem lahko o tem odločajo sodišča. Takšne določbe vsebuje tako ZNP-1 (34. člen, ki se pa v tem primeru ne more uporabiti), predvsem pa ZPP, ki v 337. členu takšno možnost dopušča, a ne neomejeno.
prenos lastninske pravice - določitev nujne poti - prepoved zlorabe
Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari. Ali je v tako postavljene okvire mogoče umestiti tudi prenos lastninske pravice na parceli št. 423/1 na predlagateljico in s tem vzročno-posledično povezan predlog za določitev nujne poti v obravnavani zadevi, pa bo stališče primorano zavzeti prvostopenjsko sodišče, saj se do navedb nasprotnega udeleženca v tej zvezi v izpodbijanem sklepu ni argumentirano opredelilo.
Takšna zavestna odločitev obsojenca, da kazni hišnega zapora ne bo izvrševal na naslovu stalnega prebivališča, pa kaže na namen obsojenca izigrati sistem hišnega zapora, zaradi česar so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je obsojenec zlorabil zaupanje, ki mu ga je sodišče podelilo z ugoditvijo njegovi prošnji za izvršitev kazni s hišnim zaporom.
sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - popravni sklep - izrek sklepa - očitna pisna pomota sodišča
Pritožbena izvajanja, da je z izpodbijanim popravnim sklepom sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo, ko je v popravnem sklepu navedlo, da se prizna ločitvena pravica v višini 39.682,78 EUR, ne držijo. Sodišče prve stopnje je v prvotnem sklepu z dne 26. 1. 2022 v izrek povzelo končni seznam preizkušenih terjatev. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je bila sporna terjatev v njem navedena in niti dolžnica niti upnik zoper njo nista ugovarjala, torej očitno vsebinskih ugovorov zoper njo nista imela. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je pri (ne)zapisu zneska 39.682,78 EUR šlo za očitno pomoto sodišča prve stopnje, ko iz končnega seznama preizkušenih terjatev pomotoma ni prepisalo ločitvene pravice v višini 39.682,78 EUR.
ZFPPIPP člen 383, 383b, 383b/1, 384, 384/2, 384/6.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - preverjanje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - nesodelovanje stečajnega dolžnika - slabo zdravstveno stanje dolžnika - psihično stanje - skrbnik za poseben primer
V prvem postopku za odpust obveznosti v odgovoru na ugovor (PD 75) pritožnica ni navajala slabega zdravstvenega stanja, niti tega ne, da je dementna, pač pa le, da je starejša oseba in da zato ni odgovarjala upravitelju, kar pa ne more biti upravičen razlog za neodzivnost, če ji ni odvzeta poslovna sposobnost, sploh glede na to, da pa je sama predlagala postopek odpusta obveznosti in da ima ves čas postopka pooblaščenca.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - načelo hitrosti postopka - hitrost postopka zavarovanja
Stiki so pred nedavnim pravnomočno urejeni in tečejo, koristi mladoletnega sina pravdnih strank pa sodišča od leta 2013 praktično neprestano preverjajo v različnih postopkih. Ker so družinska razmerja spremenljiva, zgoraj opisano še ne pomeni, da stikov ni mogoče ponovno (začasno) urejati. Vseeno pa to ne pomeni, da pravnomočnost v teh zadevah nima nikakršnega pomena in je mogoče o družinskih vprašanjih neprestano in vsakokrat drugače odločati. Za ponovno odločanje morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji - odločilne okoliščine se morajo (pravno) pomembno spremeniti.
Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče res ravnati hitro, a pri tem tudi upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo dejanski sklep o tem, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Takrat, ko sodišče ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe oceni, da ponujene trditve in predloženi dokazi ne utemeljujejo dejanskega sklepa o ogroženosti otrokove koristi (ali kot v tem primeru, ko trditev o ogroženosti otrokove koristi v predlogu sploh ni), pa ni pravno utemeljenega razloga za izjemno hitenje z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Hitrost v postopku z začasno odredbo je namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 236, 236/2-2, 236/2-3, 236/5.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka - predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačevanjem plač delavcem - neizpodbojna domneva insolventnosti
V skladu z drugim odstavkom 236. člena ZFPPIPP je pravočasno plačevanje minimalnih plač delavcem in s tem povezanih davkov in prispevkov pogoj za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če dolžnik zamuja s plačilom minimalnih plač in pripadajočih davkov in prispevkov, ni upravičen do odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka.
zavrnitev dokaznega predloga - denarna odškodnina - preizkus pravilnosti dokazne ocene - zmotna uporaba materialnega prava - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - previsoka denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno slediti tema dokaznima predlogoma, saj lahko dokazne predloge po drugem odstavku 287. člena ZPP zavrne, če oceni, da so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno ali da gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali, če ni dovolj substanciran. Glede na povzeto je tudi ta pritožbeni očitek neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056231
ZPP člen 258, 261. OZ člen 83.
zaslišanje strank - vabilo za zaslišanje - vročanje po pooblaščencu - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - razlaga pogodbe - sporna pogodbena določila - neizpolnitev pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - spreminjanje navedb
Če je stranka pravilno povabljena na zaslišanje in se vabilu ne odzove, je sodišču ni treba zaslišati (258. člen ZPP). Glede na vse navedeno je bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno. Tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke in je odločilo zgolj na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055711
KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1, 158, 158/3, 160, 160/1, 160/6, 168, 168/2. ZKP člen 236.
kršitev kazenskega zakona - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - denarna kazen - pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh izvedenih dokazov - prizadetost oškodovanca - razbremenitev odgovornosti - direktni naklep - pravna dobrota oprostitve pričanja - kazenska sankcija
V kolikor je zagovornik z navedenim meril na kršitev kazenskega zakona, je povedati, da kršitev kazenskega zakona kot posledica zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ni mogoča.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055970
ZST-1 člen 16. ZST-1 tarifna številka 1111, 4013.
predlog za zavarovanje terjatve - sodna taksa za predlog - uporaba tarife
Glede na značilnosti postopka zavarovanja, z razlago o naravi postopka, ki lahko terja tudi izvajanje dokazov, zakonodajalec pri odmeri sodne takse za predlog za zavarovanje odkazuje na uporabo določb, ki se nanašajo na pravdni postopek.