zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - razlogi o krivdi
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - razlogi o krivdi - subjektivni element
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilki očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe.
delni umik predloga za izvršbo - delno plačilo terjatve - delna ustavitev izvršbe zaradi delnega umika izvršilnega predloga
Dolžnik ne navaja, da bi bila upnikova terjatev v celoti poplačana z 21. 1. 2022 plačanih 6.340,14 EUR. Prav tako dolžnik ne navaja višjega zneska delnega plačila, ki je bil upniku nakazan na podlagi pravnomočnega sklepa o poplačilu za prodane nepremičnine z dne 15. 12. 2021.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056600
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. ZKP člen 17, 17/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/2, 373, 373/1,391. URS člen 35, 39.
razžalitev - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - negativna vrednostna sodba - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - objektivno žaljiva izjava - pravica do svobode izražanja - osebnostne pravice - resna kritika dela javnih oseb - kritika ad rem - kritika ad personam - namen zaničevanja - objava na spletni strani
Ob pravilni presoji dalj časa trajajočih konfliktov med obdolžencem in zasebno tožilko, česar zagovornik niti ne izpodbija, je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vsebina izjav takšna, da ne dopušča nobenega dvoma, da je izjave napisal obdolženec.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni stranska sankcija temveč ukrep začasne narave, ki je obligatorno predpisan s strani zakonodajalca zaradi zagotavljanja varnosti cestnega prometa, saj se z njim iz cestnega prometa izloča tiste voznike, ki s storitvijo katerega od najhujših prekrškov, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, hudo ogrožajo varnost cestnega prometa.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1. ZUP člen 80, 80/1. ZPrCP člen 107.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor
Pritožba zaključek o obstoju utemeljenega suma izpodbija neutemeljeno, saj ga sodišče prve stopnje ni gradilo zgolj na podlagi trditev policistov, kot to očitno napačno razume pritožnik, temveč je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja tako iz navedb v obdolžilnem predlogu kot tudi iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki je skladno z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javna listina in ki kljub temu, da ga obdolženec ni želel podpisati, pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - izjema od splošnega pravila - izpolnitev obveznosti - izpolnitev zahtevka
Pravdni stroški so tisti stroški, ki so nastali v pravdi in zaradi nje. Pravdne stroške (svoje in stroške nasprotne stranke) je dolžan kriti tisti, ki je dal povod pravdi s kršitvijo subjektivnih pravic nasprotne stranke in je zato pravdo izgubil (prvi odstavek 154. člena ZPP). Zakon zato kot temeljno načelo za končno kritje in povrnitev pravdnih stroškov uveljavlja načelo odgovornosti za uspeh (načelo causae).
Izjema pri odločanju o pravdnih stroških je določena v prvem stavku prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Izhodišče tega pravila je položaj, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika ali delnega umika tožbe, po tem ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Izjemo od tega pravila pa predstavlja položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila njena vložitev upravičena, toženec pa je izpolnil vtoževano obveznost. Zgolj v tem primeru prej navedeno pravilo v položaju umika tožbe ne velja, kar je določeno v drugem delu prvega odstavka 158. člena ZPP. Stroškovna odločitev v primeru umika tožbe je torej odvisna zgolj od tega ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00056677
SZ-1 člen 5, 25, 25/1, 28, 28/1.. OZ člen 619, 641, 642.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - redna vzdrževalna dela na skupnih delih večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - pogodba o delu - izpolnitev obveznosti - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - obligacija rezultata
Izvajalčeva storitvena obveznost (v konkretnem primeru na tej strani po pooblastilu nepravdnega sodišča nastopa tožnica kot plačnica izvajalcu, ki ga je angažira) ima namreč značilnost obligacije rezultata (641. in 642. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), zato toženec kot etažni lastnik ni dolžan izvršiti plačila za dela na skupnih delih stavbe v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem, dokler gradbena dela niso izvršena v celoti.
Ker sta se pravdni stranki pred CSD dogovorili, da toženka uredi poslovne prostore v kletnem stanovanju, njuna poslovna dejavnost pa je konkurenčna, je sodišče pravilno sklepalo, da je v okviru tega dogovora tudi dopustna zamenjava ključavnice na teh poslovnih prostorih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00057490
ZIZ člen 272. SPZ člen 33. ZPP člen 286.
motenjski spor - začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega stanja - prenehanje motenja - presoja verjetnosti obstoja terjatve - neplačilo računov - prekinitev dobave vode - protipravnost ravnanja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zakonitost odloka - odklop vode - priklop vodovoda - oskrba z vodo
Pravdni stranki lahko ves čas postopka navajata pravna stališča, prekluzija velja le za navajanje dejstev in dokazov ter uveljavljanje ugovorov pobota in zastaranja, nastopi pa po prvem naroku (prvi odstavek 286. člena ZPP).
Tožnica z motenjsko tožbo (33. člen SPZ) zahteva prenehanje prekinitve dobave vode do stanovanjske hiše, v kateri živi z družino, ter prepoved nadaljnjih takih ali podobnih motilnih ravnanj. Enako zahteva v predlogu za izdajo začasne odredbe. Gre za ti. regulacijsko začasno odredbo. Prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe je, da upnik (v pravdi tožnik) za verjetno izkaže, da vtoževana terjatev obstoji ali da mu bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
Tožnica v konkretnem primeru ni izkazala, da gre za nesorazmeren poseg v njeno lastninsko pravico, zato ne gre za motilno dejanje.
Odlok v tretjem odstavku 42. člena določa, da mora upravljalec uporabnika, ki ne poravna računa za porabljeno vodo, opomniti in mu določiti dodaten rok plačila 15 dni ter ga opozoriti na posledice neplačila; po izteku roka za plačilo pa prekine dobavo vode brez dodatnega opozorila. Kdaj se prekine dobavo vode, določa tudi 45. člen Odloka: med drugim, če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden.
Da je Odlok nezakonit ali neustaven, tožnica ne zatrjuje argumentirano. Tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-156/98 ne izhaja, da so določbe odlokov, ki pooblaščajo dobavitelja vode, da v primeru neplačila za opravljene storitve prekine dobavo vode, neustavne.
Postopki izvršbe niso enakovredno nadomestilo ukrepu prekinitve oskrbe z vodo. V izvršbi dobavitelji v primeru neprostovoljnega plačila sicer ponavadi pridejo (vsaj delno) do poplačila, vendar gre za zamuden postopek, povezan s stroški. Izvršba tudi ne zagotavlja, da bo tožnica v bodoče plačevala svoje obveznosti v taki meri kot ukrep prenehanja dobave pitne vode. Če ji voda ne bo dobavljena, dolg tožnice vsaj naraščal ne bo. Ukrepa prekinitve dobave vode tako ni mogoče nadomestiti s sprožanjem izvršilnih postopkov.
1. Obsojenčev zagovornik je predlog za izrek enotne kazni v postopku neprave obnove postopka, utemeljeval z Okvirnim sklepom Sveta 2008/675/PNZ z dne 24.7.2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami EU v novem kazenskem postopku (v nadaljevanju Okvirni sklep). Dvoma ni, da se glede na vsebino Okvirnega sklepa v kazenskem postopku proti določeni osebi pred domačim sodiščem upoštevajo tudi prejšnje obsodbe, ki so bile proti isti osebi in zaradi drugih kaznivih dejanj, izrečene v drugih državah, članicah EU. V zvezi s tem je Sodišče EU s sodbo v zadevi C-390/16 z dne 6.2.2018, na katero se tudi sklicuje obramba obsojenca, razsodilo, da določbe Okvirnega sklepa ne zahtevajo, da sodišča uporabijo predhodni postopek priznanja tujih sodb v skladu z nacionalno zakonodajo. Enaka odločitev je bila po ugotovitvi sodišča druge stopnje sprejeta tudi v sodbi C-390/16 z dne 5.7.2018. V obeh primerih gre za načelno mnenje, katerega uporaba je odvisna od vsakega konkretnega primera glede na domačo zakonodajo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeležba v nepravdnem postopku - stranska intervencija - pravni interes za udeležbo v postopku - varstvo pravic oziroma pravnih koristi - pravni interes prizadete stranke
V konkretni zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je treba pravni interes iz 21. člena ZNP-1 interpretirati nekoliko širše kot v splošni teoriji civilnega prava in pri tem upoštevati tudi osnovno vodilo postopka postavitve pod skrbništvo, to je interes prizadete osebe.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v situaciji, ko se bo sodišče glede osebe skrbnika najverjetneje odločalo med dvema osebama, ki sta v enakem sorodstvenem razmerju z nasprotno udeleženko in po mnenju CSD enako primerna, obema osebama dopusti udeležba v postopku, saj je verjetno, da bo njuna polna udeležba pripomogla k bolj poglobljeni in pretehtani odločitvi o izbiri skrbnika, kar bo predvsem v korist nasprotne udeleženke.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - sklenitev dodatka k pogodbi - ugotovitev ničnosti - ničnost pogodbe - ničnost aneksa - veljavnost pogodbe - pogoji za veljavnost pogodbe - sprememba pogodbe - sprememba z aneksom - prehod lastninske pravice - trenutek prehoda premoženja - takojšen prenos lastninske pravice - veljavnost aneksa - pogodbena avtonomija - oblika spremembe pogodbe - aneks k pogodbi - sklenitev nove pogodbe - strinjanje potomcev
Za veljavnost pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja je bistven dogovor, katero premoženje dobi kateri od dedičev v last, ne pa trenutek prehoda lastninske pravice. Tudi v primeru, ko eden od dedičev ne sodeluje pri sklenitvi izročilne pogodbe, pogodba ni nična, ampak ima le drugačne dednopravne učinke.
OZ-UPB1 člen 269.. ZIZ-UPB4 člen 19, 21, 55, 55/1, 55/1-8, 212.. ZPP-UPB3 člen 313.
določitev sodnih penalov - izvršilni naslov - nemožnost izpolnitve - izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu
Gre namreč za trditve, o katerih je bilo že odločeno v nepravdnem postopku. Sklicevanje z istimi razlogi na objektivno nezmožnost izpolnitve bi zato pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari, kar pa presega pristojnosti izvršilnega sodišča in je v nasprotju z načelom formalne legaliete. Tudi če bi se postavili na stališče, da bi moralo sodišče ponovno presojati, ali sporne listine obstajajo, bi morali upoštevati, da si stojita nasproti pravnomočni izvršilni naslov in izjava dolnika, pri čemer ima izvršilni naslov gotovo večjo težo in ga zgolj z izjavo in izpovedjo zakonitega zastopnika dolžnika ni mogoče izpodbiti. Res gre za dokazovanje negativnega dejstva, vendar v opisanem položaju ni mogoče zahtevati od upnika, da mora dokazovati, da listine iz pravnomočnega izvršilnega naslova obstajajo.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - pravni status živali - zaščita živali
Poškodovanje oziroma pogin živali predstavlja težko nadomestljivo škodo. Živali v skladu s prvim odstavkom 15.a člena SPZ namreč niso stvari, temveč čuteča živa bitja, zato jih s položajem stvari ni mogoče enačiti. V skladu z istim določilom so posledično deležne posebne zakonske zaščite, pri čemer 3. člen ZZZiv ne dovoljuje, da bi se živalim brez utemeljenega razloga povzročalo trpljenje, bolezen ali smrt ali da bi se živalim povzročalo trpljenje, ki se mu je mogoče brez večjih tehničnih težav in nesorazmernih stroškov izogniti. Škode, ki bi pri tem nastala (ravno zaradi posebnega pravnega statusa živali), se ne da nadomestiti materialno, ne glede na vrsto in pasmo živali.
Kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo je v sodni praksi uveljavljena procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa tožbeni predlog in dejanski tožbeni temelj. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je za ugotovitev identičnosti sporov odločilen izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tožbenega predloga.
zahtevek za plačilo odškodnine - neobstoj vzročne zveze - teorija adekvatne vzročnosti - namen povzročitve premoženjske škode - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Drugačno pritožbeno ocenjevanje dokazne vrednosti izvedenih dokazov je poseganje v dokazno oceno in s tem v ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni pritožbeno dopustno.
Skladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni mogoče govoriti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056779
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.
znak kaznivega dejanja - poskus kaznivega dejanja - dopustnost spremembe obtožbe - nevarnost za življenje in zdravje - prevažanje tujcev čez ozemlje Republike Slovenije - ilegalno prehajanje meje
Obtoženca sta z najetim tovornim vozilom po predhodnem dogovoru z organizatorjem ilegalnih migracij prišla na dogovorjen kraj v gozdu, da bi v vozilo sprejela 23 ilegalnih prebežnikov, ki jih je tja preko državne meje peš vodil vodič, vendar jih v vozilo nista prevzela in po ozemlju Slovenije prepeljala do Italije, ker sta pred policijo pobegnila in se skrila, zato je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056905
ZPP člen 8, 337, 337/1.
solastninski delež - solastnina na nepremičnini - soposest dela nepremičnine - izključna posest - izročitev stvari - stanovanjska hiša - zamenjava ključavnice - uporaba poslovnih prostorov brez pravnega naslova - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem - ogled kraja - nedopustna pritožbena novota - metodološki napotek
Tožnica ni uspela dokazati, da je toženec zamenjal ključavnice in ne trdi, da je do uporabe teh prostorov upravičena glede na deljeno posest hiše, zato ni podlage za zahtevo, da ji toženec izroči ključe pritličja.