gozdna zemljišča - ugotovitev lastninske pravice - dobroverna lastniška posest - kontinuirano izvrševanje posesti - priposestovanje - zemljiški kataster kot uradna evidenca - nestrinjanje s potekom meje - mejni ali lastninski spor - prepričljiva dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nerelevantne pritožbene navedbe - neizvedba predlaganih dokazov - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - napačna odmera - zastopanje več strank v postopku - ena nagrada - dodatek za zastopanje več strank - urnina
Za odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku ni bilo ključno pravno pomembno vprašanje, ali se uživalne meje (ne) skladajo s katastrskimi mejami. Glede na postavljen tožbeni zahtevek je bil tožnik dolžan dokazati tudi, da je še pred vpisom tožencev kot lastnikov spornih gozdnih zemljišč v zemljiško knjigo pridobil na delu teh zemljišč lastninsko pravico s priposestvovanjem zaradi svoje dolgoletne, nemotene dobroverne posesti. Da bi v pravdi uspel, bi torej tožnik moral dokazati, da je izpolnil vse zakonske predpostavke za priposestvovanje spornega zemljišča. Tega mu tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspelo dokazati.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
priporni razlogi - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Zlasti obtoženčevo preteklo življenje, zaznamovano z nasiljem tudi do konkretne oškodovanke in preostale ugotovljene okoliščine obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, ki izhajajo iz 5. točke izpodbijane odločbe, negirajo pritožbeno trditev, da teža očitanega kaznivega dejanja in način storitve, naj ne bi utemeljevale podlage za ugotovitev ponovitvene nevarnosti.
posojilna pogodba - obstoj posojilnega razmerja - nastanek obligacijskega razmerja - zakoniti zastopnik družbe - razpolaganje s sredstvi - višina posojila - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Čim je obstoj posojilne pogodbe dokazan, je nepomembno, za kaj je toženec izposojeni denar pravzaprav porabil in se je sodišče prve stopnje s tem ukvarjalo po nepotrebnem. Zato so tudi vsi pritožbeni očitki v tej smeri nerelevantni. Namen porabe denarja bi bil pomemben v primeru, če bi bil ta porabljen brez podlage. V tem primeru bi se namreč ugotavljalo, ali je bil tožnik neupravičeno obogaten (190. člen OZ). V primeru, ko je podlaga za prenos denarja pogodba, pa so vsa vprašanja nepogodbene obligacije logično in po naravi stvari izključena.
Zagovorniki utemeljeno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa netočno navedlo, da obdolženec ni zatrjeval, da bi zaseženi kip „Kip predice v narodni noši“ imel v posesti na zakoniti podlagi. Iz podatkov spisa namreč izhaja ravno nasprotno. Obdolženec je prav to navajal ves čas kazenskega postopka, pri čemer je pojasnjeval, da je navedeni kip leta 2001 kupil od stečajne upraviteljice družbe M. d.d., za kupnino 290.000,00 SIT.
OZ člen 15, 41, 41/1. ZPP člen 80, 254. ZZK-1 člen 243.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - demenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - izvedensko mnenje - ustno mnenje izvedenca - razlog za postavitev novega izvedenca
V izvedenskem mnenju in njegovi ustni dopolnitvi ni nedoslednosti v smislu nasprotij oziroma neskladnosti, izvedenec pa je pojasnil in utemeljil svoje mnenje na medicinski dokumentaciji, s katero je razpolagal. Nestrinjanje z mnenjem ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Za postavitev novega izvedenca tako niso bili izpolnjeni razlogi iz 254. člena ZPP.
ZD člen 12, 127, 127/1, 210, 210/1, 213, 213/3, 213/4. ZPP člen 188.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - pristnost podpisa oporočitelja - neveljavna oporoka - vložitev nove tožbe - istovrsten tožbeni zahtevek - nevložitev tožbe - izjava o umiku tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - prekinitev in nadaljevanje postopka - sporna dejstva med dediči - nadaljevanje postopka - dedna nevrednost - vstopna pravica dediča - zakonito dedovanje - substitut - smrt oporočnega dediča pred zapustnikom
Če udeleženec, ki je bil napoten o spornih dejstvih na vložitev tožbe v pravdnem postopku, takšne tožbe ne vloži pravočasno ali sporna dejstva ne uveljavlja z ustreznim tožbenim zahtevkom, ne ravna po sklepu zapuščinskega sodišča. To ima za posledico, da se nadaljuje zapuščinska obravnava in se dokonča ne glede na zahtevke, o katerih ga je sodišče napotilo na pravdo.
Sodišče v zapuščinskem postopku nima zakonske podlage, da dediče še enkrat napoti na pot pravde glede istih spornih dejstvih, o katerih so bili dediči na pravdo že napoteni. To velja tudi v primeru, če o zahtevku ni bilo meritorno odločeno, ker so tožniki umaknili tožbeni zahtevek.
Vstopna pravica je institut zakonitega dedovanja, ne pa tudi oporočnega. Kadar oporočitelj ne določi substituta dediča, v oporoki določeni dedič pa umre pred oporočitejem, kot tudi v primeru dedne nevrednosti dediča, pride do zakonitega dedovanja.
oporoka - uveljavljanje neveljavnosti oporoke - neveljavnost oporoke - pristnost podpisa oporočitelja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - oporočna priča
Nepomembno je, kdo je oporoko ponaredil, bistvena za ta spor je ugotovitev, da podpis na oporoki in na primerjalnem nespornem gradivu (ki je bil pridobljen tudi s strani tretjih oseb), ni napisala ista oseba. Vprašanja, ali je podpis na oporoki in spornih 50 podpisov falsificiranih, zato ni treba rešiti z novim izvedencem.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - paricijski rok - rok za izpolnitev dajatve - izpolnitev denarne dajatve - dolžina paricijskega roka - zakonsko določen rok
Zakon o pravdnem postopku v 313. členu določa, da sodišče, kadar naloži kakšno dajatev, določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti. Dolg tožene stranke je bil denarni, zato je 15 dnevni paricijski rok povsem pravilen in zakonito določen. Prejemanje državnih subvencij tožene stranke (ki najbrž niti niso namenjene za poravnavanje njenih judikatnih terjatev), na to nikakor ne vpliva.
odgovornost delodajalca - škodni dogodek - padec z gradbenega odra - vzrok za nastanek škode - objektivna odškodninska odgovornost - izključitev objektivne odškodninske odgovornosti - dokazovanje - dokazi in dokazovanje
Zavarovanec tožene stranke odgovarja za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za tisto škodo in tveganje, ki se mu je tožnik izpostavil samovoljno, ker se je odločil, da za sestop ne bo uporabil za to predvidene sistemske lestve, ampak bo plezal po gradbenem odru. S takšno odločitvijo je prevzel nase vse rizike, ki so bili povezani s plezanjem. Panel je padel, ker ga je uporabil kot oporo pri plezanju, čemur panel ni namenjen in ker ni dokaza, ki bi potrdil, da bi zaradi delnega odvijačenja panel padel tudi v primeru, da se ga tožnik ne bi oprijel med plezanjem, čemur nikoli ni bil namenjen, tudi ni podlage za soodgovornost tožnikovega delodajalca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069908
ZKP člen 95, 95/4.
stroški kazenskega postopka - sklep o stroških kazenskega postopka - zastaranje pravice do odmere stroškov - obročno plačilo stroškov postopka
Četrti odstavek 95. člena ZKP določa, da sme predsednik senata s posebnim sklepom obdolženca oprostiti plačila stroškov, odložiti plačilo stroškov ali pa mu dovoliti, da jih povrne v obrokih v primeru, če se po izdaji odločbe o stroških ugotovijo okoliščine, da bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan preživljati. Iz navedene določbe izhaja, da je pooblastilo sodišča, da poseže v odločbo o stroških omejeno na presojo okoliščin glede obdolženčeve sposobnosti plačila stroškov, ne pa tudi v samo pravnomočno odločitev o dolžnosti plačila stroškov, ki je bila v obravnavanem primeru obsojencu naložena s sklepom o stroških.
Sodišče prve stopnje (še) ni odločalo o predlogu dolžnika za oprostitev plačila sodne takse, temveč o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za posebno pritožbo. Dolžnik ni zatrjeval nobenega od ugovornih razlogov.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 190, 198.
zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - nasprotje med trditvami in dokazi - trditveno breme stranke - posledice neodgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - uporaba solastnega stanovanja - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Glede na citirano 3. točko 318. člena ZPP pritožba zmotno meni, da bi moral tožnik dokazati, da je bil proti svoji volji izključen iz uporabe stanovanja in da mu je toženka uporabo stanovanja branila, da bi sodišče lahko zahtevku ugodilo. Šteje se namreč, da tožena stranka, s tem, ko na tožbo ne odgovori, zatrjevana dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00068974
ODZ paragraf 364c.. SPZ člen 38, 38/2, 38/3, 38/4, 38/6, 274, 274/2.. ZIZ člen 254, 254/2, 254/3, 250.. ZPP člen 286, 286/3, 360, 360/1.
poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine - prepoved obremenitve in odtujitve - enotnost instituta prepovedi odtujitve in obremenitve - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - prekluzija navajanja novih dejstev
Institut prepovedi razpolaganja (odtujitve ali obremenitve) je urejen v 38. členu SPZ (drugi, tretji in četrti odstavek), in sicer po zgledu iz paragrafa 364c Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ). Lahko se določi s pravnim poslom ali oporoko, zavezuje le prvega lastnika, ne pa njegovih pravnih naslednikov, lahko se časovno omeji, v vsakem primeru pa "ugasne" s smrtjo upravičenca. V zemljiško knjigo se lahko vpiše samo pod pogoji iz četrtega odstavka 38. člena SPZ. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam. Omenjeni pravni institut pomeni omejitev lastnika, saj mu prepoveduje pravno razpolaganje s stvarjo. Pravnoposlovna prepoved odtujitve nepremičnine prepoveduje pogodbeni stranki, v breme katere je dogovorjena, prenos lastninske pravice na nepremičnini, medtem ko dogovorjena prepoved obremenitve prepoveduje obremenitev nepremičnine z zastavno pravico in drugimi omejenimi stvarnimi pravicami, ne velja pa za dogovarjanje obligacijskih pravic na nepremičnini. SPZ v členu 38. omenja prepoved odtujitve ali obremenitve, kar bi utegnilo pomeniti, da je dopustno predlagati vknjižbo bodisi samo prepovedi odtujitve bodisi samo prepovedi obremenitve. Na institut prepovedi odtujitve ali obremenitve je treba gledati kot na enoten pravni institut prepovedi razpolaganja. To pa pomeni, da ga ni smiselno "cepiti" na prepoved odtujitve in na prepoved obremenitve. Tudi avstrijska sodna praksa je zavzela stališče, da prepoved odtujitve zajema tudi prepoved obremenitve. Kot je že bilo navedeno, se pravica prepovedi razpolaganja v skladu z drugim odstavkom 38. člena SPZ ustanovi s pogodbo, ki jo sklene lastnik (kupec nepremičnine) z osebo, v korist katere se je odpovedal odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine. Gre za obligacijsko pravico ne za stvarno pravico na tuji stvari. Za nastanek obligacijske pravice pa zadostuje, da so izpolnjeni splošni pogoji, ki jih za nastanek pravic in obveznosti določa obligacijsko pravo. Poseben razpolagalni posel ni potreben. Takšen posel je potreben le za pridobitev učinkov obligacijske pravice v razmerju do tretjih, ki se doseže z vknjižbo te obligacijske pravice v zemljiško knjigo (primerjaj četrti odstavek 38. člena SPZ1) in s katero pridobi upravičenec pravice zavarovan položaj v razmerju do tretjih. To pa pomeni, da vknjižba prepovedi razpolaganja v zemljiško knjigo nima oblikovalnega učinka. Oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo se nanaša le na vpise stvarnih pravic, na njihovo pridobitev, omejitev ali prenehanje (tako tudi v odločbi VSL I Cpg 179/2008 z dne 17. 7. 2008). V tem kontekstu so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila v eni od pogodb (Prodajna pogodba 2007), dogovorjena prepoved odtujitve ne more imeti stvarnopravnih (absolutnih učinkov) in predstavlja le obligacijski dogovor, veljaven med strankama pogodbe, sklenjen pravni posel pa je skladno z drugim odstavkom 254. člena ZIZ izpolnjeval pogoje za vknjižbo lastninske pravice. Kot je že bilo navedeno, za nastanek obligacijske pravice prepovedi razpolaganja razpolagalni pravni posel ni potreben, za njen nastanek zadostuje že sklenitev (zavezovalnega) pravnega posla, za njeno učinkovanje do tretjih, pa mora biti izpolnjen pogoj sorodstva iz četrtega odstavka 38. člena SPZ (ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen), vpis v zemljiško knjigo pa ima zgolj publicitetni učinek. Izpodbijano sodbo je tako tudi v tem delu mogoče preizkusiti, manjkajoči razlogi, ki jih je dodalo sodišče druge stopnje, so materialno pravne narave, tako da ni podana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker ima torej vpis prepovedi v zemljiško knjigo zgolj publicitetni in ne oblikovalni učinek, tudi ne drži trditev pritožbe, da se institut prepovedi razpolaganja lahko presoja po določbah 38. člena SPZ šele, ko je takšna prepoved (gre za primere iz četrtega odstavka citiranega člena SPZ, med drugim tudi za primere, ko je prepoved razpolaganja določena med starši in otroci) vpisana v zemljiško knjigo. Da prepoved razpolaganja, dogovorjena med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, v razmerju do tretjih učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo, izhaja iz odločbe VSRS II Ips 456/2008 z dne 22. 9. 2011. V njej je VSRS pojasnilo, da sankcija kršitve pravice prepovedi razpolaganja ne more biti odvisna od vpisa te pravice v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo lahko pomeni samo to, da se tretja oseba zaradi učinkovanja publicitetnega načela ne more sklicevati na neobstoj te pravice, medtem ko prepoved razpolaganja proti tretjim nedobrovernim osebam učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo. Če torej tretja oseba ve za prepoved razpolaganja, je sankcija za kršitev te prepovedi enaka, kot v primeru, če je pravica vpisana v zemljiško knjigo. Sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja, dogovorjena med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, je torej odvisna samo od tega, ali je tretja oseba oseba za obstoj prepovedi razpolaganja vedela ali ne. O tem, da je tožnica za to prepoved vedela oziroma bi zanjo ob ustrezni skrbnosti morala vedeti, pa se je sodišče druge stopnje že izreklo v točki 11 obrazložitve.
Zaključek o neogibni potrebnosti potrebnosti pripora zagovornica obtoženega B. B. izpodbija s pavšalnimi navedbami o primernosti milejšega ukrepa. Ker se pritožba do takšnega na načelni ravni zatrjevanega očitka ne opredeli konkretno, tudi pritožbeno sodišče vsebinske presoje takega očitka ne more opraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSL00069192
ZPP člen 275. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/3, 503/4.
tožba družbenika - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - družbeniška tožba - tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - actio pro socio - plačilo stroškov postopka - predujem za stroške postopka - dolžnost založitve predujma - sodna taksa - plačilo sodne takse - aktivna procesna legitimacija - procesna predpostavka
V zadevnem pravdnem postopku zavezanka za plačilo sodne takse ni tožnica, ampak se sodna taksa plača iz predujma za stroške postopka, ki ga mora skladno s četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1 založiti družba, za račun katere je vložena družbeniška tožba.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kljub temu, da še ni sprejelo odločitve, ali je podana procesna predpostavka aktivne procesne legitimacije tožnice, nadaljevalo postopek, kot da je ta procesna predpostavka izpolnjena, in na podlagi določbe četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 pritožnici z izpodbijanim sklepom naložilo, da založi predujem za stroške postopka.
Bistvo pritožbenih navedb je reševanje spornega vprašanja kdo je veljavni zakoniti zastopnik tožeče stranke. Vendar ne glede na to kdo je to, tožeča stranka nima pravnega interesa izpodbijati zanjo ugodnega sklepa o izdaji predlagane začasne odredbe.
ugovor tretjega - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - ustavitev izvršilnega postopka - zavrženje ugovora
Nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato se v pravnomočno odločitev ne more več posegati. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku pa stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, zato je iz tega razloga ugovor tretjega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržen.
URS člen 26. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 7, 7/2, 8, 15, 212, 262, 262/2, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZUP člen 145, 145/3, 222.
odškodninska odgovornost upravnega organa - kvalificirana protipravnost - izgubljeni dobiček - višina izgubljenega dobička - trditveno in dokazno breme - res iudicata - vmesna sodba sodišča druge stopnje
Stališče pravne teorije je, da je izgubljeni dobiček razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069985
KZ-1 člen 86, 86/4.
način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - vikend zapor - teža kaznivega dejanja - osebnostna urejenost obsojenca
Poleg predkaznovanosti je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo tudi okoliščine kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1, saj so pri presoji osebnostne urejenosti odločilne tudi obteževalne in olajševalne okoliščine predmetnega kaznivega dejanja.
URS člen 14, 14/2, 22, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZIZ člen 23, 61, 61/2, 62, 62/5. ZPP člen 108, 180, 180/1, 278, 278/1, 286, 286a.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti - neenako obravnavanje strank v postopku - zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev pritožbenega postopka
Glede na pravilno (in pritožbeno nesporno) ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik za svoje navedbe ni predlagal nobenih dokazov in s tem torej ni izpolnil zahteve iz drugega odstavka 61. člena ZIZ (sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem sicer napačno sklicevalo na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ), bi moralo višje sodišče ob odločanju o pritožbi na podlagi določbe petega odstavka 62. člena ZIZ sprejeti enako stališče, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, in izpodbijani sklep glede zavrnitve ugovora v zvezi s plačilom (in izterjavo) zneska 33.224,18 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi potrditi. Vendar pa so po mnenju višjega sodišča citirane določbe v delu, v katerem določajo, da mora dolžnik, da bi bil njegov ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen (in posledično tudi utemeljen) za svoje ugovorne navedbe v ugovoru predlagati tudi dokaze, in da mora sodišče ugovor, ki ne izpolnjuje takšnega standarda obrazloženosti, zavrniti, v nasprotju z Ustavo, saj so zaradi bistvene neenakosti položajev upnika in dolžnika kot strank istega izvršilnega postopka in neenakosti dolžnika v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine v primerjavi s položajem toženca v pravdnem postopku z njimi dolžniku kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave in 22. člena Ustave.