Večini opravil, ki jih izpostavlja pritožba in vztraja, da dokazujejo kršitev pravice do počitka (vzdrževanje in priprava opreme, urejanje dokumentacije pred in po nalogi, QRF pripravljenost), je skupno, da dejansko pomenijo spoštovanje pravil delovanja in bivanja pripadnikov slovenske vojske na mednarodnih misijah, in ne opravljanja dela za delodajalca (kot nasprotja počitku).
odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - enostranska izjava volje - veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - fiktivnost pogodbe - deklaratorna narava vpisa v sodni register
Toženka kot delodajalka v sporu za izplačilo odpravnine ne more uspešno uveljavljati neveljavnosti oziroma neučinkovitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila v celoti realizirana z njene strani in je tožnici na njeni podlagi prenehalo delovno razmerje pri toženki prav na način, kot izhaja iz te odpoved, tožnica je ni izpodbijala, pri Zavodu RS za zaposlovanje pa je kot brezposelna oseba dobila pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00084023
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 29. KZ člen 50, 51, 51/3, 234a, 234a/1, 234a/2. ZKP člen 17, 18, 18/1, 105, 105/2, 240, 240/2, 355, 355/1, 369, 369/4.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - nemogoča izvedba dokaza - uničen dokaz - priloga - izvedensko mnenje - povzemanje podatkov iz prilog - sestavni del kazenskega spisa - posredno izveden dokaz - kontradiktornost postopka - načelo neposrednosti - pravica do obrambe - zaslišanje izvedenca - razrešitev sodnega izvedenca - postavitev drugega izvedenca - obrazložitev izvedenskega mnenja - strokovna pravila - zaslišanje priče - sostorilstvo - sprememba obtožnice - opozorilo priči - predlog za ponovno zaslišanje priče - relevantnost predlaganih dokazov - pravica do poštenega sojenja - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - navajanje novih dokazov v pritožbi - višina premoženjske škode - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - izbira kazenske sankcije - poseben pogoj v pogojni obsodbi
Pritožnik z navedbami, da v izreku izpodbijane sodbe ni konkretizirano domnevno preslepitveno ravnanje obtoženega, uveljavlja kršitev kazenskega zakona v povezavi s kršitvijo načela zakonitosti. Pri tem se sklicuje na spremenjeno sodno prakso Vrhovnega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem poslovne goljufije, sodbo I Ips 93283/2010 z dne 21. 9. 2017, s katero je Vrhovno sodišče odstopilo od dotedanje sodne prakse o konkretizaciji zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, vendar izpodbijana sodba po presoji pritožbenega sodišča ne obravnava enake procesne situacije. V citirani sodbi namreč opis dejanja ni bil konkretiziran do te mere, da bi bil z dejstvi in okoliščinami opisan tudi zakonski znak preslepitev drugega, tako da ni bilo mogoče ločiti med tem, ali gre za kazensko ali za civilnopravno razmerje.
V obravnavanem primeru je zakonski znak preslepitve drugega najprej zapisan v abstraktnem delu opisa dejanja, nato pa je v konkretnem delu opisa opredeljen še z navedbo konkretnega ravnanja obtoženca, in sicer: "da ne obtoženec ne C. C. tega namena [plačati računov] nikoli nista imela, marveč je bil njun namen le, da se v obdobju, dokler zloraba ne bo odkrita, preusmeri čim več klicev in dobi plačila od kličočih v drugi državi, oškodovano družbo kot posrednico pa da se oškoduje". Glede na navedeno torej ne drži pritožbeni očitek, da je v izreku sodbe zapisano zgolj, da naj bi obtoženi "preslepil drugega", drugega ravnanja, ki bi konkretiziralo njegovo preslepitveno ravnanje pa ne vsebuje.
ZVPot člen 4. OZ člen 155, 458. Direktiva Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (1985) člen 1.
Področje odgovornosti za napake na izdelku je, v skladu z že uveljavljenim načelom lojalne razlage, treba razlagati usklajeno z Direktivo Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako. Po navedeni ureditvi je za škodo odgovoren proizvajalec, distributer oziroma uvoznik pa le subsidiarno, če proizvajalca ni mogoče identificirati oziroma ga distributer ne imenuje.
ZKP člen 35. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/1. ZOPOKD člen 22, 22/1.
zavrženje obtožnega predloga - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaralnega roka - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - prenos krajevne pristojnosti
V obravnavani zadevi ni nobenih razlogov za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, prav tako pa pritožbeno sodišče ni zasledilo pristranskega odločanja, saj okoliščina, da je sodnik, ki je odločal v obravnavani zadevi že odločal v nekih drugih zadevah, ne potrjuje v pritožbi uveljavljano pristranskost, pri čemer so ostale navedbe pritožnika, s katerimi skuša prepričati v pristranskost prvostopnega sodišča, nepodkrepljene in zato neupoštevne.
ZDSS-1 člen 41, 41/6. ZDR-1 člen 9, 9/2, 73. ZGD-1 člen 268.
poslovodna oseba - predčasni odpoklic člana poslovodstva - odškodnina - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - pogodbena zaveza
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da pogodbena zaveza toženke o razporeditvi oziroma ponudbi pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto velja le v primeru, če tožnik po izteku štiriletnega mandata ne bi bil ponovno imenovan za generalnega direktorja v funkciji uprave družbe. Pogodba o zaposlitvi ne določa obveznosti toženke, da v primeru predčasnega odpoklica tožnika razporedi na drugo delovno mesto. Ker je bil tožnik odpoklican pred iztekom mandata, mu toženka ni dolžna ponuditi zaposlitve za delovno mesto, ki ustreza njegovi stopnji strokovne izobrazbe.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - usposabljanje delavca - dokazna ocena - reintegracija
Seznanjanje z novimi blagovnimi znamkami v primeru prehajanja med oddelki ne pomeni usposabljanja v smislu 8. alineje prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Prehajanje med oddelki je bilo v toženkinem delovnem procesu nekaj običajnega, to, da se je tožnica zaradi vsakokratne razporeditve na nov prodajni oddelek morala seznaniti z novimi blagovnimi znamkami, pa po presoji pritožbenega sodišča spada v okvir zakonske pravice in dolžnosti delavca do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi in ohranitve zaposlitve (prvi odstavek 170. člena ZDR-1).
Za ugoditev reintegracijskemu tožbenemu zahtevku sodišču prve stopnje ni bilo treba ugotavljati, ali toženka lahko nadaljuje delovno razmerje s tožnico ali ne. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, se na podlagi same zakonske določbe (56. člen ZDR-1) šteje, da je med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, to pa utemeljuje ugoditev reintegracijskemu tožbenemu zahtevku.
upravičenost za zastopanje - pooblaščenec - neudeležba na naroku - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da A. A., ki ni zakoniti zastopnik tožene stranke, le-te ne more zastopati kot pooblaščenec. V tretjem odstavku 87. člena ZPP namreč določa, da je lahko v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Tožena stranka (oziroma A. A.) pa ni zatrjevala, da bi A. A. izpolnjeval navedene pogoje. Zgolj dejstvo, da je A. A. na podlagi pooblastila zakonite zastopnice sodeloval v mediacijskem postopku, na navedeno ne vpliva, saj je mediacijski postopek ločen od pravdnega.
Ker je bilo sodišče prve stopnje o zdravstveni odsotnosti tožene stranke obveščeno samo ustno na naroku s strani A. A. in tako ni prejelo ustreznega zdravniškega potrdila kot ga predpisuje drugi odstavek 115. člena ZPP (tudi do same izdaje oziroma odprave izpodbijane sodbe ne), temveč je tožena stranka potrdilo sodišču posredovala šele v pritožbi, je ravnalo pravilno, ker opravičila ni upoštevalo.
stvarna pristojnost - odpoklic člana uprave - ničnost sklepa - Slovenski državni holding (SDH) - razrešitev člana uprave AUKN - državni zbor - upravni akt - upravni spor - sodno varstvo - uporaba določb ZGD - splošno ali upravno sodišče - sklep o zavrženju tožbe - sklep o nepristojnosti
Utemeljeno pritožba navaja, da bi sodišče prve stopnje namesto sklepa o zavrženju moralo izdati sklep o nepristojnosti in zadevo odstopiti upravnemu sodišču. Ne drži sicer, da bi to moralo storiti po uradni dolžnosti že takoj po prejemu zadeve, saj se lahko skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPP za nepristojno izreče tudi pozneje, na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave, kar je tudi storilo.
sklep o stroških pravdnega postopka - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - obrazložitev sklepa o stroških - povračilo stroškov prevoda listin
V 163. čenu ZPP dana možnost sodišču, da o višini stroškov odloči po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, ne pomeni, da lahko tudi pravdna stranka stroške priglasi šele po pravnomočnosti sodbe.
Pritožbeni očitek, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, je konkretiziran le v delu, ki se nanaša na tožeči stranki priznane stroške za prevode listin. Razlogov za priznanje teh stroškov sodišče prve stopnje res ni izrecno navedlo, vendar pa njihova potrebnost izhaja že iz očitnih dejanskih okoliščin primera.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - zavrženje predloga - pravočasnost predloga - če je zadnji dan roka dan, ko se pri sodišču ne dela - globa
Ker se predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov z delom v splošno korist vloži pri organu, ki je izdal odločbo o prekršku (v tem primeru Okrajno sodišče), ta pa na dan izteka roka za plačilo globe in tudi še naslednji dan ni delal, je predlog, vložen 3.5.2023, pravočasen.
Strankina pravica, da predlaga izvedbo dokazov sodišče sicer zavezuje, da dokaze, ki so bistveni za ugotovitev o odločilnih dejstvih tudi izvede, vendar dokaznim predlogom ni dolžno brezpogojno slediti, če oceni, da njihova izvedba na odločitev ne more vplivati.
izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba sredstev - zloraba pravice - zamuda roka
Tudi po oceni pritožbenega sodišča 14-mesečna prepoved odobritve nove izredne denarne socialne pomoči tožniku zaradi krajše zamude zakonsko določenega roka za porabo sredstev ob sočasni pravočasni predložitvi dokazil o namenski porabi sredstev ne more biti zakonita niti ustavno skladna.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - ureditev razmerij med solastniki - nadomestitev soglasja solastnikov
Za ureditev razmerij med solastniki je po ZNP-1 predpisan poseben nepravdni postopek.
V tem postopku je spodišče prve stopnje odločalo le o nadomestitvi soglasja za prestavitev vodomera, ne pa tudi o dovoljenosti in načinu te prestavitve. Ne gre torej za nedopusten poseg v pritožnikovo lastnino.
ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/2. ZBPP člen 44, 46.
odločitev o stroških postopka - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - solidarni dolžniki - dediči kot nujni sosporniki - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna RS
Ker so toženci že podali v predmetni zadevi odgovor na tožbo, je sodišče pravilno ravnalo po drugem odstavku 188. člena ZPP in toženci so podali soglasje k umiku, drugi toženec pa izjave ni podal in se je po zakonu štelo, da z umikom soglaša. Zato je sledila odločitev o stroških, saj je zastopnik prvo toženke priglasil stroške, enako je priglasila stroške tretje toženka.
Ker pa je imel tožnik brezplačno pravno pomoč, je bil začasno oproščen plačila stroškov začasnega zastopnika prvo toženki in so se sredstva za plačilo zagotovila iz proračuna (44. člen ZBPP). Na koncu pa je treba po uradni dolžnosti odločiti o teh stroških (46. člen). Nasprotna stranka mora namesto stranki, te stroške povrniti v proračun.
V primeru, ko tožeča stranka umakne tožbo, ker je ena izmed toženih strank izpolnila zahtevek, ostale pa se upirajo, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnemu zavezancu v procesnem pomenu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja.
ZPIZ-2 člen 42, 42-2, 63, 63/1, 69, 69/1, 69/1-2. ZPP člen 8, 287.
nastanek invalidnosti - vključitev v obvezno zavarovanje - gostota pokojninske dobe - izguba delovne zmožnosti - dokazna ocena - postavitev drugega izvedenca
Tožnica je v okviru preostale delovne zmožnosti še vedno zmožna za opravljanje dela, pri čemer pa je za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ključno, da se tožnica vključi v zavarovanje, saj je, kot je to določeno v 69. členu ZPIZ-2, poleg invalidnosti ključen pogoj, ki mora biti izpolnjen za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vključenost v obvezno zavarovanje. Če zavarovanec ni vključen v obvezno zavarovanje, kot je bilo to podano v tej zadevi, pa mora dopolniti potrebno gostoto pokojninske dobe.
pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - nepopoln izrek - nedovoljena pritožba zoper sodbo - neizkazanost pravnega interesa - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - prekluzivni rok - prenizka odškodnina - napačna uporaba materialnega prava
V izreku izpodbijane sodbe ni zavrnilnega dela - tistega, ki ga tožeča stranka izpodbija s pritožbo, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je sodišče prve stopnje ta del tožbenega zahtevka želelo zavrniti. Pritožba je v delu, kjer izpodbija neobstoječi zavrnilni del sodbe, nedovoljena. V takšnih primerih pride v upoštev le izdaja dopolnilne sodbe.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje izvršilne stroške nepravilno odmerilo, ker je upniku za strošek za sestavo predloga za izvršbo priznalo le 200 namesto priglašenih 250 točk.
ZP-1 člen 144, 144/1.. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (2002) člen 4.
hramba zaseženega vozila - stroški izvršitelja - povrnitev stroškov izvršitelja
V predpisih, ki urejajo to področje, ni nobene podlage za drugačno obravnavanje stroškov, ki so nastali po tem, ko bi lastnik predmete lahko prevzel, pa jih ni. Izvršitelj je predmete hranil na podlagi skladiščne pogodbe, sklenjene med njim in sodiščem, v tem razmerju je zavezanec za plačilo stroškov hrambe sodišče. Sodišče pa jih bo nato po določbi prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izterjalo od storilca prekrška.