obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070230
SZ člen 2, 117. ZPP člen 154, 154/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje stanovanj - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - parkirno mesto - garaža - pomožni prostor - sestavni del stanovanja - sodna praksa - prodaja stanovanja po določbah sz - družbena lastnina - zasebna lastnina - najemna pogodba - pogoji za priposestvovanje - dobra vera
Čeprav to ni izrecno navedeno, je v kupoprodajno pogodbo iz leta 1992 vključen tudi parkirni prostor. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera namreč predstavlja pomožni prostor, ki v skladu z določbo 2. člena SZ sodi k stanovanju in je njegov sestavni del.
ZPIZ-2 člen 389, 390, 390/1, 396. ZUP člen 7, 7/4, 8, 9.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu - varstvo pravic stranke - prava neuka stranka
Tožena stranka tožnice ni opozorila, da ZPIZ-2 take pravice, kot jo je zahtevala z vlogo, ne pozna več. V primeru, da gre za nejasen zahtevek, pa bi morala tožena stranka najprej ugotoviti, katero pravico tožnica uveljavlja (oziroma do katere bi lahko bila upravičena) in nato ugotoviti tudi vsa pomembna dejstva za odločitev. Postopati bi morala po 7., 8. in 9. členu ZUP, ki nalagajo organom, da pri odločanju omogočijo strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice.
zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - fikcija vročitve - pritožba zoper zamudno sodbo - vročitev na napačen naslov - dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - prijavljeno prebivališče
Sodišče prve stopnje zaenkrat ni moglo zaključiti, da naslov Ulica 1 predstavlja dejansko prebivališče tožene stranke, kar je odločilno za pravilnost vročitve s fikcijo. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-279/08 navedlo, da so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Zato ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi lahko šlo za pravilno fiktivno vročitev zgolj v primeru, če bi sodišče opravilo vročanje na naslovu, ki izhaja iz CRP, to je Mestni trg 1, ki pa je naslov Mestne občine Ljubljana, kjer tožena stranka nedvomno ne prebiva. Upravičen razlog za izjemne načine vročanja je v tem, da temeljijo na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070530
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZPP člen 184, 184/2, 426. EZ-1 člen 78, 78/1, 82, 82/1, 82/3. ZOEE člen 21, 21/1, 23, 23/1, 69, 69/1, 69/3, 73, 73/1. ZIZ člen 277, 277/1, 278, 278/2.
motenje posesti električnega priključka - motenje posesti z odvzemom električne energije - odklop objekta iz električnega omrežja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - distributer - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje - dobava električne energije - precizacija tožbenega zahtevka - sprememba tožbe brez soglasja toženca - razveljavitev začasne odredbe - učinkovanje začasne odredbe - pravni interes za pritožbo
Pritožba pravilno izpostavlja, da izpodbijani sklep o I. točki izreka ne vsebuje posebnih razlogov. A ne gre za spremembo tožbe. Tožnica je zgolj natančneje opredelila, na kakšen način lahko toženka ponovno vzpostavi priklop na elektriko. Tožbeni zahtevek v bistvenem ostaja isti - tožnica z njegovo natančnejšo opredelitvijo ni spremenila njegove istovetnosti, niti ga ni povečala ali uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP). Zato posebna obrazložitev s strani prvostopenjskega sodišča niti ni bila potrebna.
Ne drži, da izpodbijana sklepa toženki nalagata protipravno ravnanje. Iz njiju izhaja, da mora nemoten pretok električne energije vzpostaviti na predpisom skladen način.
Začasna odredba učinkuje do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (tj. izpodbijanih sklepov). Ker bo ta z odločitvijo naslovnega sodišča o pritožbah postala pravnomočna, odpade toženkin pravni interes za izpodbijanje zavrnitve njenega predloga. Pritožba zato ni dovoljena.
Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki pripadajo dolžniku. Če so izvršilna dejana posegla v pravno sfero tretje osebe, je predvideno posebno pravno sredstvo, to je ugovor tretjega, ki ga ima zgolj ta oseba, čeprav ni stranka v postopku. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku in če ta ugovoru nasprotuje, zakon izvršilnemu sodišču nalaga, da ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Pozitivna zakonodaja, ki ureja institut ugovora tretjega, izvršilnemu sodišču ne omogoča, da bi lahko po vsebini izvršbo na predmet izvršbe izreklo za nedopustno, temveč predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovoru tretjega v poznejšo pravdo. Izvršilno sodišče v zakonski ureditvi tako nima podlaga za (dokončno) vsebinsko odločanje o ugovornih navedbah tretjega, niti o utemeljenosti upnikovega nasprotovanja.
Zakon določa pogoje, ki morajo biti podani, da se na račun varnosti pacienta in drugih, ki bi jih utegnil ogrožati, lahko poseže v njegove druge temeljne pravice, zlasti do osebne svobode oz. do svobode gibanja. Ali so ti pogoji dejansko podani v vsakem konkreten primeru, pa je primarno strokovno vprašanje (ali ima pacient moteno presojo realnosti in kontrole svojega ravnanja, ali ima duševne motnje), ki ne more biti regulirano z nekakšnimi pravnimi smernicami, za katere se zavzema pritožba.
Da bi bil tožnik ob premestitvi tako močno blodnjav in vznemirjen, da bi bila ustreznejša njegova oskrba na zaprtem oddelku, ni potrdila nobena priča, niti to ne izhaja iz zdravstvene dokumentacije ali poročila komisije za izredni nadzor.
Prav pa ima okrožna državna tožilka tudi, ko poudarja, da za obstoj obdolžencu očitanih kaznivih dejanj sploh ni merodajno, kdo je inkriminirane račune fizično posredoval na računovodstvo, saj obravnavana kazniva dejanja (davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1 in ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1) ne spadajo med t.i. „lastnoročna dejanja“, ki jih je moč izvršiti le z lastno telesno dejavnostjo. Posledično obrambno izpostavljena okoliščina, da obdolženi računovodstvu in davčnemu organu ni neposredno predložil računovodskih listin in obračuna davka na dodano vrednost, v predmetni kazenski zadevi ne more biti odločujoča.
ugotovitev obsega zapuščine - obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika
Zapuščina predstavlja premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa o dedovanju, je sodišče obseg zapuščine ugotovilo na podlagi opravljenih poizvedb, ki so tudi razvidne iz spisa. Glede na to je ugotovljeni obseg zapuščine pravilen. Tudi iz podatkov, ki jih je navedel pritožnik, ni mogoče zaključiti, da bi v zapuščino spadalo še kaj drugega.
OZ člen 190, 190/1. ZFPPIPP člen 299, 299/4, 299/5.
pomota pri nakazilu dolgovanega zneska - prejemnik nakazila - izločitvena pravica v stečajnem postopku - prepozna prijava izločitvene pravice - izguba izločitvene pravice - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor tretjega v davčni izvršbi - davčna izvršba na denarna sredstva - obogatitveni zahtevek - verzijski zahtevek - neupravičena obogatitev - nakazilo na napačen račun
Bistveno je, da je tožnik vtoževani znesek nakazal na račun družbe A., d. o. o., ki je bila z nakazilom tudi obogatena. Zahtevek za vračilo zaradi obogatitve ima tožnik zato le do navedene družbe. Dejstvo, da je tožena stranka na podlagi sklepa o davčni izvršbi in posledično rubeža denarnih sredstev na računu družbe A., d. o. o., ne pomeni, da je bila tožena stranka na ta način obogatena na račun tožnika. Tožena stranka je bila namreč upnik družbe A., d. o. o., in je sporni znesek prejela na podlagi davčne izvršbe, ki se je opravila na račun družbe A., d. o. o. (in ne račun tožnika). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tudi v tem primeru šlo le za obogatitev družbe A., d. o. o., ki se je do višine spornega zneska razbremenila dolga do tožene stranke.
V konkretnem primeru je bil tožniku v davčnem postopku zavržen ugovor tretjega kot prepozen (vložen po koncu izvršilnega postopka), zoper takšno odločitev upravnega organa pa ni vložil pravnega sredstva, zato je odločitev dokončna in tudi pravnomočna. Slednje pomeni, da je svojo izločitveno pravico izgubil, kar pa ne vpliva na obogatitveni zahtevek, ki pa ga (kot rečeno) ne more naperiti zoper toženo stranko, ampak le zoper obogateno družbo A., d. o. o.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odsvojitve - čas trajanja zavarovanja - potek časa veljavnosti - ustavitev postopka zavarovanja - predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka
Ker je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, je čas, za katerega je bila izdana začasna odredba potekel. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj. Revizija (ki se lahko vloži le, če je bila prej s sklepom Vrhovnega sodišča RS dopuščena2) je namreč izredno pravno sredstvo, zato ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (369. člena ZPP).
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Iz dokazne ocene sodišča je razvidno, da je bilo izvedensko mnenje podano glede na konkretne tožničine zdravstvene težave in glede na konkretno delovno mesto tožnice, saj so bile soočene zdravstvene težave tožnice v relevantnem obdobju s tveganji del, ki jih tožnica opravlja po pogodbi o zaposlitvi.
Tožena stranka v pritožbi ne substancira, katero procesno kršitev uveljavlja. Razen tega vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na pravilnost odmere stroškov.
KZ-1 člen 20, 308. ZKP člen 148, 148/2, 165, 166, 166/1, 178, 215.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zaseg in odvzem predmetov - odredba za preiskavo
V primeru obstoja osredotočenosti suma storitve kaznivega dejanja lahko organi pregona pridobijo predmete, ki jih ima obdolženec v svoji posesti, na dva načina. Prvi način je, da sodišče na predlog državnega tožilstva izda odredbo za opravo osebne oziroma hišne preiskave, pri kateri so predmeti, ki bodo služili kot dokazno gradivo, zaseženi. Drugi način je, da obdolženec navedene predmete organom pregona na njihov poziv izroči prostovoljno. Vendar pa je pogoj za prostovoljnost obdolženčeve odločitve njegova seznanjenost s pravicami iz določbe četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki v prvi vrsti zajema pouk o pravici do privilegija zoper samoobtožbo.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - neprimerno sredstvo zavarovanja - družbeniki - ravnanje direktorja - poslovanje družbe - stranka postopka
Družba B. d. o. o. ni ne stranka tega postopka, niti niso predmet tega postopka deleži strank v tej družbi, zato predlagane omejitve oziroma odreditve delovanja toženca kot direktorja in družbenika družbe B. d. o. o., niso primerno sredstvo zavarovanja.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o zavrženju predloga upnika za razveljavitev izvršilnih dejanj po uradni dolžnosti (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o tovrstnem predlogu lahko odločil samo sodnik posameznik.
aktivna in pasivna legitimacija strank - samostojni podjetnik kot dolžnik - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - prehod terjatve na novega upnika - predčasna zapadlost kreditne obveznosti
Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da A. A. nastopa le kot zastavitelj (zastavni dolžnik) ter da ni bilo podane trditvene podlage upnika glede samostojnega podjetnika posameznika - Splošna gradbena dejavnost A. A. s.p., ki je kot dolžnik sklenil Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 18008/18 z dne 4. 3. 2008, ki je predmet notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da že iz notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008 izhaja, da A. A. (fizična oseba) nastopa kot dolžnik, solidarni porok in plačnik ter zastavni dolžnik, ob tem pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da samostojni podjetnik nima lastne pravne subjektivitete ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe in zato za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Premoženje je tako vezano na osebo in zato ta (fizična) oseba, četudi je bila kot samostojni podjetnik iz sodnega registra izbrisana, še vedno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema. Navedeno pomeni, da tudi v primeru če bi kot dolžnik v notarskem zapisu bil opredeljen zgolj samostojni podjetnik, bi tudi po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra, kot dolžnik nastopal A. A. kot fizična oseba.
Tožbi zoper upravni akt je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker tega tožnica tudi po pozivu ni predložila, je sodišče prve stopnje njeno vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
ZIZ člen 3, 15, 34, 34/2, 55, 58, 58/4, 169, 169/1, 239. ZPP člen 212.
postopek zavarovanja denarne terjatve - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - ugovor dolžnika - relevantni ugovorni razlogi - ugovor nesorazmernosti - omejitev zavarovanja - ocena vrednosti nepremičnine - odlog izvršbe
Dolžnik spregleda, da gre za postopek zavarovanja in ne izvršbe. Kot že pojasnjeno zgoraj, se postopek zavarovanja zaključi z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini v zavarovanje denarne terjatve upnika. V postopku izvršbe pa temu dejanju šele sledijo izvršilna dejanja oprave izvršbe z namenom prisilne izterjave terjatve. Zgolj odložitvi teh dejanj (opravi izvršbe) je namenjen institut odloga izvršbe, saj se odloži prisilna izterjava. V primeru odloga zavarovanja, ko upnik ne bi pridobil zastavne pravice na nepremičnini v zavarovanje svoje denarne terjatve in bi bil s tem v negotovosti glede možnosti prisilne izterjave v bodočnosti, bi bil v celoti izjalovljen namen zavarovanja oziroma namen tega instituta.