ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
potrdilo o plačilu sodne takse - domneva umika tožbe
Odločba Ustavnega sodišča (U-I 32/2002 - Ur. l. RS, št. 73/2003), s katero je bil razveljavljen 1. odst. 8. čl. Zakona o sodnih taksah, ne vpliva na uporabo določbe 4. odst. 180. čl. ZPP, ker ZST prvenstveno ureja področje sodnih taks, domneva umika tožbe pa je procesno vprašanje, ki ga ureja ZPP. ZPP v 4. odst. 180. čl. postopek glede plačila sodne takse za tožbo ureja posebej in strožje, kot to velja za ostale vloge po ZST (ko je dovolj, da se stranki pošlje le opomin). Sklep o popravi vloge nadomešča opomin, zato stranki le-tega ni treba posebej pošiljati. Sodišče prve stopnje ravna pravilno, če potem, ko zavrne predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pozove tožnika k predložitvi dokazila o plačilu sodne takse (v sklepu takso tudi odmeri), mu določi rok in ga opozori na posledice. Ker tožnik dokazila v roku ni predložil, je sodišče utemeljeno štelo del tožbe za umaknjen in je postopek ustavilo.
ZPP člen 144, 144. ZDR člen 87, 87/2, 204, 204/3, 87, 87/2, 204, 204/3.
odpoved delovnega razmerja - odklonitev sprejema - rok za vložitev tožbe
Določbe ZPP oz. ZDR o načinu vročanja v bistvu določajo okoliščine, na podlagi katerih se da nedvomno zaključiti, kdaj je bila osebna oz. nadomestna vročitev izvršena. S tem, ko je delavec sprva odklonil vročitev odpovedi in ni hotel podpisati prejema in se je kasneje seznanil na vidnem mestu (oglasni deski) s celotno vsebino odpovedi, je potrebno šteti za dokazano, da je bila vročitev odpovedi delavcu zakonito opravljena najkasneje z dnem, ko se je delavec seznanil z odpovedjo. Od dneva seznanitve delavke z odpovedjo do vložitve tožbe je poteklo več kot 30 dni, zaradi česar je bilo potrebno tožbo zavreči kot prepozno.
ZPPSL člen 5, 5/2, 15, 5, 5/2, 15. ZPP člen 11, 11/1, 274, 274/1, 11, 11/1, 274, 274/1.
stečajni postopek - prisilna poravnava - načelo vesti in poštenja
Zakon o pravdnem postopku v 1. odst. 11. čl. določa, da če stranke z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji ter vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom. Za primer zlorabe pravic ZPPSL ne vsebuje nobenih določb, zato prihaja v poštev smiselna uporaba določb ZPP (15. čl. ZPPSL). Kot "drug ukrep", ki ga v primeru ugotovljene zlorabe pravic lahko izreče sodišče, v obravnavanem primeru prihaja v poštev odrek pravne koristi za vložitev (ponovnega) predloga za začetek postopka prisilne poravnave (1. odst. 274. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).
Verjetnost obstoja terjatve (denarna vrednost nadur, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi) ni izkazana, če je sporen pravni naslov za vtoževano terjatev (pogodba o zaposlitvi), saj delodajalec v postopku zatrjuje, da je pogodba o zaposlitvi le navidezna in da se ni nikoli izvajala. Veljavnost pogodbe o zaposlitvi bo predmet vsebinskega odločanja o predmetni sporni zadevi.
razrešitev direktorja - odpravnina zaradi razrešitve
Če tožnik zahteva, da mu tožena stranka plača odpravnino zaradi predčasne razrešitve po določbi pogodbe o zaposlitvi, mora sodišče ugotoviti, ali je bil tožnik predčasno razrešen in ali mu v tem primeru pripada plača po določbi pogodbe. Predmet spora ni prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi trajnega prenehanja potreb po delu temveč izpolnitev pogodbene obveznosti. Zato ni pravilno stališče, da tožnik ni upravičen do odpravnine, ker je bil le navidezno razporejen na drugo delovno mesto, le navidezno razrešen in navidezno opredeljen kot presežni delavec.
prehod terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove
Država, ki pridobi zapuščino brez dedičev, vstopi tudi v zapustnikova procesna razmerja, kar pomeni, da mora na podlagi 24. člena ZIZ prevzeti izvršilni postopek po pokojnem dolžniku in se temu prevzemu ne more upirati.
Iz 22. člena Ustave, ki je konkretiziran s 16. členom ZKP izhaja, da ima obtoženec pravico, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj. Enaka načela veljajo tudi v postopku za obnovo kazenskega postopka po 413. in 414. členu ZPP.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odkup stanovanja - nov rok za izpolnitev obveznosti - zamuda pri izpolnitvi - bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Kadar upnik dolžniku postavi dodaten rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi, v kateri nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina, in ta rok poteče brez uspeha, ni nujno, da po neuspešno pretečenem roku sporoči dolžniku, da pogodbo razdira, da bi posegel učinek razdrte pogodbe, saj je bil dolžnik na to opozorjen že ob podelitvi naknadnega roka.
Pogodba je namreč s pretekom dodatnega roka razdrta po samem zakonu.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov
Sama opustitev obvestila sodišču o eventualnih ovirah za izvršbo (prim. 2. odst. 133. člena ZIZ) nima za posledico odgovornost delodajalca po 1. odstavku 134. člena ZIZ. Odgovornost delodajalca po citiranem določilu je namreč predpisana le za primere, ko bi delodajalec lahko odtegnil zarubljene zneske plače in jih prenesel na upnikov račun, pa jih ni, ne pa za primere, ko je opustil zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvršbo. V slednjem primeru je namreč predpisana le odškodninska odgovornost (4. odstavek 134. člena ZIZ).
Reparacijski zahtevek delavca - tujca v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja ni vezan na obstoj delovnega dovoljenja. Kadar se v sodnem sporu ugotovi, da je delavcu delovno razmerje nezakonito prenehalo, je potrebno vzpostaviti takšno stanje, kakršno bi bilo, če nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne bi bilo. Delavcu se prizna obstoj delovnega razmerja za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z vsemi pravicami, pri čemer ni odločilno, ali je v času, ko zaradi nezakonite odločitve delodajalca pri njem ni bil zaposlen, delavec imel delovno dovoljenje ali ne, v kolikor je delavec sicer izpolnjeval pogoje za pridobitev delovnega dovoljenja po določbah ZZT.
Zmotno je stališče, da je pritožbo potrebno zavreči, češ da toženka zanjo nima več pravnega interesa, ker je poravnala dosojeno glavnico. Tudi če bi tožnica poravnala celotno glavnico in prisojene obresti, bi še vedno imela pravni interes za vložitev pritožbe. S tem da je poravnala del dosojene terjatve, se je toženka sicer izognila temu, da bi njen dolg zaradi obresti še naprej tako naraščal, vendar pa zaradi tega ni izgubila pravnega interesa, da se ugotovi, da tožeči stranki ne dolguje ničesar.
"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati niti izpodbijati zaradi napak volje, ker na njeni podlagi takoj nastanejo procesne posledice v pravdi.
Če je bil postopek prisilne poravnave nad toženo stranko začet in tudi zaključen v letu 2002 (tako je bil tudi načrt finančne reorganizacije s programom prenehanja delovnih razmerij sprejet v letu 2002), torej pred uveljavitvijo novega ZDR (v letu 2003 je bil izdan le izpodbijani sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki), je potrebno postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika presojati po predpisih, ki so bili v veljavi do uveljavitve novega ZDR. Pri presoji utemeljenosti zahtevka je zato potrebno uporabiti določbe 51. čl. ZPPSL, ki invalidom niso nudile posebnega varstva pred prenehanjem delovnega razmerja.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - postopek pri delodajalcu
Terjatev je verjetno izkazana, če delavcu pisna obdolžitev ni bila vročena, razgovor z njim pa je bil opravljen en dan po datumu odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ali od delodajalca dejansko ni bilo mogoče pričakovati, da bo delavcu omogočil zagovor, se bo ugotavljalo v postopku o glavni stvari. Zgolj predvidevanje delodajalca, da je bilo delavcu tako ali tako vse jasno, za opustitev zagovora ne zadošča. Opustitev je utemeljena le v izjemnih primerih, ko obstojajo objektivne okoliščine, zaradi katerih delavcu fizično ni mogoče zagotoviti zagovora (npr. če je v priporu, huje zdravstveno prizadet ipd.). V drugih primerih je delavcu treba dati možnost zagovora. Pred tem ga je treba seznaniti z očitki s pisno obdolžitvijo, ki je podlaga za pripravo zagovora oz. obrambe. V spornem primeru sta bili obe ključni fazi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi opuščeni, zato je terjatev verjetno izkazana.