pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odnos do kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost - prosti preudarek - izvedensko mnenje
Že sam odnos tožnika, ki odklanja odgovornost za storjeno kaznivo dejanje in ni pripravljen storiti nobenega koraka v smeri odprave vzrokov za to dejanje ter povzročenih posledic, po mnenju sodišča kaže, da je utemeljen zaključek tožene stranke, da prognoza glede njegove ponovitvene nevarnosti ni pozitivna.
Iz izvedenskega mnenja je tožena stranka v obrazložitev izpodbijane odločbe povzela le tisti del mnenja, ki se nanaša na oceno tožnikove osebnosti, ne pa na njegov psihični odnos do storjenega kaznivega dejanja, kar po mnenju sodišča ni sporno. Osebnost, kot jo definira psihološka znanost, je namreč relativno trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih ter telesnih značilnosti posameznika. To pa pomeni, da ocena osebnosti, ki jo izvedenec poda na podlagi psihološkega pregleda in preizkusov posameznika, ni ocena, ki bi se omejila na čas izdelave te ocene, temveč je ocena osebnosti kot take.
DDV - dodatna odmera DDV - objektive okoliščine - sodelovanje v transakcijah, ki so namenjene utaji davka - čiščenje obcestja - prevozne usluge v zimski službi - gradbena dela
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V predmetni zadevi je podan tožnikov subjektivni element, davčni organ tožniku pravilno ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV, ki jo je tožnik uveljavljal po obravnavanih računih, na podlagi drugega odstavka 40. člena ZDDV.
trošarina - naknadni obračun trošarine - dopolnilna dejavnost na kmetiji - izdelava likerskega vina
Rum je destilirana alkoholna pijača, izdelana iz melase sladkornega trsa, kar pomeni, da alkohol v likerskem vinu ni bil pridobljen zgolj s fermentacijo, s tem pa sporno likersko vino iz tarifne oznake 2205 KN spada med vmesne pijače in ne med druge fermentirane pijače, kot je stališče tožnice ter je zanjo v skladu s 43. členom ZTro potrebno plačati trošarino.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - pogoj za odlog izvršbe - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - zavrženje vloge
Po določbi 87. člena ZDavP-2 ima pritožba suspenzivni učinek samo v primeru, če davčni organ oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Izvršbo v takšnem primeru davčni organ odloži uradoma, kar pomeni, da pritožbo oceni v vsakem primeru, odločitev o tem pa izda samo, če oceni, da bi bil lahko zavezanec s pritožbo uspešen. Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno.
prvo dovoljenje za začasno prebivanje - upravni spor - stranka v postopku - aktivna legitimacija - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj v RS - zavrženje tožbe
Prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje drugotožnika je vložila prvotožeča stranka po svojem zakonitem zastopniku. Iz navedenega je razvidno, da je prvotožeča stranka v postopku izdaje dovoljenja za drugotožnika vložila le prošnjo za izdajo dovoljenja, ni pa bila stranka in tudi ne stranski udeleženec v tem postopku. Ker prvotožeča stranka takšnega položaja v upravnem postopku ni imela, tudi ne izkazuje pravnega interesa (ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi) za vložitev tožbe, kot je to pogoj po 17. členu ZUS-1.
Tožnika je sodišče opozorilo, da če v danem roku ne bo imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, bo tožbo zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
ZDavP-2 člen 88. ZUstS člen 43, 44, 47. ZUJF člen 193.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - učinek odločbe Ustavnega sodišča - pravnomočno razmerje
Z odločbo Ustavnega sodišča je bilo ugotovljeno, da je bil 193. člen ZUJF, ki je v konkretnem primeru predstavljal pravno podlago za določitev davčne osnove, v neskladju z Ustavo. Ker v času zahteve za oceno ustavnosti zakonska določba ni več veljala, je Ustavno sodišče odločitev sprejelo z učinkom razveljavitve. To pomeni, da se določba 193. člena ZUJF ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Drugače povedano, na razmerja, o katerih je bilo do začetka njenega učinkovanja pravnomočno odločeno, odločitev Ustavnega sodišča ne vpliva. To po presoji sodišča pomeni, da glede na določbe ZUstS, ki izrecno urejajo pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča in ki jih je šteti za specialne glede na določbe ZDavP-2, ni pravne podlage za to, da se, pa čeprav z izrednim pravnim sredstvom, poseže v pravnomočno odmerno odločbo.
Ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe je izključena, če je nadzorstveni organ o pritožbi oziroma drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter odločbo presodil za zakonito. Ali je to pravno sredstvo vloženo na zahtevo ali pobudo davčnega zavezanca in se o njem odloča na zahtevo ali po uradni dolžnosti, navedenega ne spremeni.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - pritožba zoper odmerno odločbo - rok za vložitev pritožbe - vročitev odločbe - zavrženje pritožbe - upravni spor - tožbena novota
Za odločitev je bistveno, da je bila odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013 tožniku pravilno vročena na podlagi 87. člen ZUP. Tožnik je pritožbo vložil po izteku roka za pritožbo, kot ga določa ZUP. Tožnikova trditev, da sporočilo o prispeli pošiljki v skladu s 87. členom ZUP ni bilo nikoli nalepljeno na njegova vrata, glede česar predlaga tudi zaslišanje bivše žene in poštarja, je nedopustna tožbena novota iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
invalidi - volilna pravica - dostop do volišča - neenaka obravnava
Neizkazana ostaja tudi tožbena trditev o diskriminatorni obravnavi v zvezi s prilagoditvijo notranjosti volišč oz. glede dostopa do glasovalnega prostora in glasovalne skrinjice. Tožeči stranki na kršitev sklepata zgolj na podlagi izkušenj iz preteklih let. Po presoji sodišča je, ne glede na obstoječo normativno ureditev, tudi taka prilagoditev v praksi možna. Naloga volilne komisije in volilnih organov je, da v skladu z načelom „v korist volilni pravici“ ukrenejo kar je treba, da zagotovijo volilnemu upravičencu uresničitev njegove človekove pravice iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS. V primeru, ko so volilni organi o teh okoliščinah vnaprej obveščeni, kot je to primer v obravnavani zadevi, tožeči stranki kršitev volilne pravice v zvezi z notranjo ureditvijo volišč po presoji sodišča neutemeljeno zatrjujeta.
Dejstvo, da je nepremičnina prosilca obremenjena s hipoteko in da teče tudi postopek izvršbe, na odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne vpliva. Hipoteka in rubež nepremičnine v izvršilnem postopku pomenita ustanovitev zastavne pravice za upnika, to pa samo po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato teh okoliščin v predmetni zadevi ni mogoče upoštevati.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nedovoljena gradnja - ugovori zavezanca
V postopku za odmero nadomestila, kakor tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom, ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oz. inšpekcijskega zavezanca.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - objekti v rudniškem prostoru - pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin - bogatenje mineralnih surovin
Pravna opredelitev bogatitve mineralnih surovin ne zajema priprave asfaltne mešanice.
Široka interpretacija pojma bogatenja je v očitnem nasprotju z namenom petega odstavka 1. člena ZGO-1, ki že v izhodišču predstavlja izjemo od splošne ureditve gradenj in zato ne dovoljuje široke interpretacije. Potrebo po ozki interpretaciji te izjeme zakon še posebej poudarja s tem, da njeno uporabo izrecno omejuje na objekte, ki so z izkoriščanjem mineralnih surovin povezani „neposredno“.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - preklic pooblastila
Tožnica v tožbi obširno navaja, zakaj meni, da je prizadeta stranka napotnico vrnila prepozno, sodišče pa teh ugovorov ne more preizkusiti, saj izpodbijani sklep o tem, zakaj je napotnica vrnjena pravočasno, nima razlogov.
Občina je sprejela program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka. Ker je bila komunalna oprema zgrajena v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč, je bil tožniku na tej podlagi tudi utemeljeno odmerjen komunalni prispevek.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti zemljišča s komunalno opremo - priključitev na komunalno opremo
V postopku odmere komunalnega prispevka ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - dopustni ugovori
Tožnik v tožbi navaja zgolj ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov, to je na odločbo o prekršku, saj zatrjuje, da ni storil dejanja, za katero mu je bila izrečena denarna globa. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - sprejem ponudbe - bistvena sprememba ponudbe
V upravno sodni praksi je potrjeno stališče, da je dovoljen in zakonit ter v skladu s četrto alinejo drugega odstavka 20. člena ZKZ pogoj ponudbe, po katerem se kmetijska zemljišča, ne glede na lego in namensko rabo, prodajajo izključno skupaj. Zato je prvostopni upravni organ, upoštevaje določbe OZ, ki v 22. členu in nadaljnjih opredeljujejo podrobneje ponudbo (saj ZKZ teh določb nima), pravilno štel, da ponudba tožeče stranke pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično zavrnitev ponudbe prodajalk.
Upravna organa sta pravilno ugotovila, da dejstvo, da je tožnica kupila v izvršilnem postopku parcelo, ki meji na parcelo, ki je bila predmet odobritve pravnega posla, ne predstavlja novega dokaza v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Tožnica je namreč postala lastnica omenjene parcele po izdaji odločbe o odobritvi pravnega posla. Navedeno dejstvo in dokazi torej niso obstajali v času pred izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla, torej v nobenem primeru ne bi mogli biti uporabljeni v prejšnjem postopku.
Razlastitev - pogoji za razlastitev - obseg razlastitve
V upravnih odločbah se sicer ugotavlja, da gre za najmanjši možni poseg v lastninsko pravico tožečih strank, kar je sicer cilj, ki se ga v postopku razlastitve zasleduje, vendar pa mora biti ne glede na to razlastitev opravljena v obsegu, ki gradnjo, ki je v javnem interesu oziroma v skladu z javno koristjo, omogoča. Niti zaradi zagotavljanja javne koristi pa niso dovoljeni posegi v lastninsko pravico na nepremičnini drugih oseb, torej nepremičnino, ki ni zajeta z razlastitvijo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rušitev in gradnja objekta
Že iz tožbenih navedb izhaja, da so bile stavbe, ki so prej stale na mestu obravnavanega objekta odstranjene, ker jih ni bilo mogoče obnoviti, stara konstrukcija pa „zamenjana“ z novo, drugačne velikosti. S temi navedbami je smiselno opisana odstranitev (rušitev) starih objektov in gradnja novega, s čimer se v celoti ujemajo tudi navedbe toženke (ki jih tožnica ne izpodbija), da so novi vsi bistveni konstrukcijski elementi obravnavanega objekta. Gradnje novega objekta pa nikakor ni mogoče šteti za vzdrževanje.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo okolja - nelegalna gradnja - zavezanec za plačilo nadomestila
Prvi odstavek 157. člena ZGO-1 res, ko govori o zavezancu, na prvo mesto postavlja investitorja oziroma lastnika nedovoljene gradnje, za njim pa (če le-tega ni mogoče ugotoviti) lastnika zemljišča. Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je sankcija zaradi nedovoljene gradnje. Ta je vezana na uzurpirano in degradirano zemljišče. V danem primeru je investitor znan, vendar ni več lastnik predmetne nepremičnine. S prenosom lastninske pravice na nedovoljeni gradnji in na zemljišču pa je tudi zaveza za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora prešla na novo lastnico, to je tožnico.