pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - obstoj upravičenega razloga za zamudo - kronična bolezen - akutno zdravstveno stanje
Možnost uporabe instituta predloga za vrnitev v prejšnje stanje je omejena le na primere, ko stranka zamudi rok iz upravičenih razlogov, torej razlogov, ki jih ni zakrivila sama. Med te spada tudi bolezen, kadar je nepredvidljiva in nenadna. Enako pa velja tudi za akutna poslabšanja dolgotrajne, kronične bolezni, kadar stranki preprečujejo opravo procesnih dejanj.
Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da sodišče že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka spremeni le, če so se okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, bistveno spremenile; vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izrečenega ukrepa, saj bi nasprotno stališče izničilo učinek pravnomočnosti sodnih odločbo o prej izdanih ukrepih. Za izdajo vsake začasne odredbe, kar pomeni, tudi za spremembo ureditvene začasne odredbe, mora biti s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka (kot je določeno v 160. členu DZ), zgolj (s stopnjo verjetnosti) izkazana korist otroka ne zadošča (zato so napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je treba predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti, ker je bivanje v zavodu mld. A. A. še vedno v korist).
Po drugi strani bo v novem postopku preverilo, ali je izrečen ukrep še vedno primeren ali pa je treba izreči drug ukrep ali kombinacijo ukrepov. Glede na to, da je mld. A. A. nedvomno ogrožena iz razlogov, pojasnjenih zgoraj (samopoškodovalno vedenje, poskusi samomorov, ki so se začeli šele po namestitvi v zavod), je potrebno proaktivno ravnanje sodišča. Reevalvacija izrečenega ukrepa odvzema otroka, zlasti presoja primernosti izrečenega ukrepa, je nujna z ozirom na to, da poskusov samomora, kot izhaja iz podatkov spisa, pred izdajo začasne odredbe o namestitvi v zavod (decembra 2024) ni bilo.
Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju nadalje upošteva, da je treba določbo 161. člena DZ razlagati tudi ustavno in konvencijsko skladno. Ustavno sodišče RS in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) sta v številnih primerih podali razlago, pod kakšnimi pogoji pogoji je dopusten poseg države v pravico do družinskega življenja iz 54. člena Ustave oziroma iz 8. člena EKČP). Med te stroge standarde spada zlasti ugotovitev, da je otrok ne le ogrožen, temveč tako hudo ogrožen, da je potreben takojšnji odvzem otroka staršem, še preden sodišče odloči o odvzemu otroka kot o glavnem vprašanju (stopnjevana ogroženost). Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da spada začasna odredba med ukrepe za varstvo koristi otroka (153. do 182. člen DZ), za katere velja načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ, ki je odraz načela sorazmernosti, slednje pa je posebej poudarjeno v postopkih za varstvo koristi otrok. Odvzem otroka je eden najhujših ukrepov za varstvo koristi otroka (hujši je zgolj še odvzem starševske skrbi), zato lahko v skladu z načelom sorazmernosti traja le toliko časa, kot je nujno potrebno za odpravo hude ogroženosti otroka. Ravno s tem namenom določba 160. členu DZ sodišču omogoča in nalaga, da redno spremlja izvajanje ukrepa in ga po potrebi ukine ali spremeni.
URS člen 120, 120/2, 125, 153. ZS člen 3. ZŠtip-1 člen 21, 22, 24, 24/1, 24/1-2, 24/5. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/1, 5/3. ZOFVI člen 78, 81.
Zoisova štipendija - državno tekmovanje - povprečna ocena - načelo pravne varnosti - predvidljivost - vezanost sodnika na ustavo in zakon - usklajenost pravnih aktov - financiranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev - exceptio illegalis
Glede na to, da 24. člen ZŠtip-1 ne pogojuje dodelitve sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je podzakonski akt prekoračil okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil, saj je zožil z zakonom urejeno pravico.
URS člen 14, 14/2, 23. ZSPJS člen 1, 1/2, 2, 2-13. ZDR-1 člen 44, 126, 127, 128, 129, 130, 133, 133/1, 133/2, 134, 135, 137.
načelo enako plačilo za enako delo - javni uslužbenci - prepoved razlikovanja (diskriminacije) - načelo enakosti pred zakonom - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Delodajalec ima široko polje proste presoje pri organiziranju delovnih procesov, oblikovanju sistemizacije in vrednotenju delovnih mest. Ta delodajalčeva avtonomija pa ni neomejena, temveč jo omejujejo ustavna jamstva, zlasti načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije. Eden izmed izrecnih ciljev ZSPJS je zagotoviti javnim uslužbencem enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih (drugi odstavek 1. člena ZSPJS). Bistvo tega načela je, da javni uslužbenec za enako delo ne sme biti slabše plačan od drugega javnega uslužbenca, razen če za razlikovanje obstaja stvaren in razumen razlog. Javni uslužbenci, ki opravljajo enako ali primerljivo delo v enakih pogojih, morajo prejemati enako plačilo, ne glede na to, kako je takšno delo poimenovano v delodajalčevi sistemizaciji.
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 74/1, 75, 75/1, 80, 80/2. URS člen 19, 22.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - poseg v spolno integriteto - ponavljajoče se ravnanje - specialni povratnik - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - poseg v osebno svobodo - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - nujnost ukrepa - dovolitev posega v človekove pravice - podaljšanje veljavnosti ukrepov - časovna omejenost ukrepa - milejši ukrep - nadzorovana obravnava v domačem okolju - pogoji za nadzorovano obravnavo - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izvedenskega mnenja - terapevtski privilegij - pravica do izjave v postopku - substanciran dokazni predlog
Pritožnik v domačem okolju ne more obvladati svojih bolezensko pogojenih ogrožajočih ravnanj. To potrjuje konkretna preteklost, ko je pritožnik začenši pred letom 2017 kršil spolno integriteto otrok (deklic), tako da je bil za to štirikrat kazensko obsojen, prestal zaporne kazni, a dejanja po prestajanju kazni spet ponovil, nazadnje je bil leta 2023 zato v priporu.
Pritožnik zaradi nedopustne vrzeli v delovanju sistema socialne varnosti na prosto mesto v ustreznem zavodu v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice čaka že dve leti. Pri pretehtanju ustavnopravne vzdržnosti odločitve, naj tam počaka še tretje leto, je bilo odločeno, da psihiatrična bolnišnica to zasilno začasno varstvo izvršuje na način, ki je z vidika pritožnikove osebne svobode sam po sebi sorazmeren in vsebuje tudi terapevtske prvine.
molk organa druge stopnje - zavrženje tožbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - poziv - zahteva za izdajo odločbe - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Tožnik je že v tožbi navedel, da je toženca pozval k izdaji odločbe. Kljub temu ga sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 6. 2025 ni pozvalo, da izkaže predpostavke za molk organa, tj. predloži zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe (potrdilo o oddani pošiljki). Tudi na poziv sodišča se je tožnik odzval z vlogo, v kateri je navedel, da se je zoper odločbo julija 2024 pritožil, in ker organ v dveh mesecih ni sprejel odločitve, je podal pritožbo na drugostopni organ. Preuranjen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal predpostavk za molk organa, saj k temu niti ni bil pozvan.
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 356, 356/1, 366, 366/1.
pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje judikatne terjatve - pretrganje zastaralnega roka - umik izvršilnega predloga - neizterljive terjatve
Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom pa ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja. Vendar to velja le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je upnikova pasivnost posledica nezmožnosti oprave izvršbe.
Za presojo, ali je treba v posameznem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 366. člena OZ, je bistven razlog, zaradi katerega je bil upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, v katerem je pridobil izvršilni naslov, pasiven oziroma je podal umik predloga za izvršbo. Ključno je namreč, ali se je upnik želel odreči učinkom sodnega varstva, ali pa je bila njegova pasivnost oziroma umik posledica nezmožnosti oprave izvršbe. Če je bil razlog za navedeno v dotedanji neuspešni prisilni izterjavi iz dolžnikovega premoženja in izogibanje nastajanju le dodatnih stroškov s tem v zvezi, ni mogoče šteti, da je upnikova pasivnost posledica njegovega namena, da se odpove sodnemu varstvu svoje terjatve. Le če se je upnik imel namen odpovedati sodnemu varstvu, ki ga je predhodno zahteval, ne pride do učinka pretrganja zastaranja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zdravstveno stanje delavca - objektivni pogoj - nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov - pravica delavca do zagovora - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - denarno povračilo namesto reintegracije - diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja
Objektivni razlog nesposobnosti pomeni, da delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Trajna nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov na podlagi zdravniškega spričevala preventivnega oziroma obdobnega zdravniškega pregleda, ki ga izdela pooblaščeni izvajalec medicine dela, ne predstavlja objektivnega razloga nesposobnosti.
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz zdravstvenih razlogov, na podlagi katerih je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma po 4. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Nasprotno ravnanje je nezakonito in predstavlja kršitev prepovedi diskriminacije zaradi zdravstvenega stanja tožnice.
Tožničino zdravstveno stanje ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere bi bilo od toženke neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor pred podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti. Potreba po zagovoru se ob tej okoliščini ni zmanjšala, zaradi neutemeljenega razloga je bila še bolj nujna, saj bi tožnica imela možnost vplivati na to, da do nezakonite odpovedi ne bi prišlo.
Zakon na imetništvo najmanj 90-odstotnega deleža v osnovnem kapitalu družbe veže določene pravne posledice. Iztisnitev manjšinskih delničarjev je zakonska pravica glavnega delničarja, kar pomeni, da že zakon sam predpostavlja, da je njegov interes močnejši kot interes manjšinskih delničarjev. Pridobitev zakonsko predvidenih pravic zato ni mogoče šteti kot "posebne ugodnosti" v smislu izpodbojnega razloga iz tretjega odstavka 385. člena ZGD-1.
krajevna pristojnost - sklep o začasni odredbi - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - delegacija pristojnosti na drugo okrožno sodišče
Že iz predloga za izdajo sklepa o začasni odredbi vloženega na Okrajno sodišče v Murski Soboti dne 1. 4. 2025 izhaja, da med strankama pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 1085/2024 že teče postopek zaradi spremembe odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Že na podlagi navedene okoliščine je na podlagi tretjega odstavka 266. člena ZIZ krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Do enakega zaključka privede določba drugega odstavka 266. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker ima otrok nesporno stalno prebivališče na naslovu matere v Ljubljani, začasnega prebivališča pa nima določenega.
stroški postopka - delni uspeh - sprememba vrednosti spornega predmeta - delni umik tožbe
Glede na vrednost spornega predmeta, ki je v prvi fazi (pred delnim umikom) znašala 4.837,95 EUR, je uspeh tožnika 10,87 %, uspeh toženke pa 89,13 %. Ob upoštevanju doseženega uspeha strank v tej fazi postopka je tožnik upravičen do povračila stroškov v znesku 60,87 EUR, toženka pa do povračila 297,28 EUR. Po medsebojnem pobotu tožnik toženki dolguje 236,41 EUR.
Tožnica ni zadovoljna z izpodbijanima odločbama, saj meni, da nista zgolj nezakoniti, temveč tudi nepravilni. Zato bi moralo sodišče v tem socialnem sporu po vsebini presojati pravilnost in zakonitost s strani tožnice predloženih odločb toženca, izvesti ustrezni dokazni postopek nato v skladu s 7. členom v zvezi s 63. členom ZDSS-1 odločiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - kršitve delovnih obveznosti
Tožnica je z dokazanimi ji ravnanji kršila toženkine splošne akte, ta dejanja pa obenem pomenijo kršitev prvega odstavka 33. člena ZDR-1 (dolžnost vestnega opravljanja dela na delovnem mestu), prvega odstavka 34. člena ZDR-1 (upoštevanje navodil delodajalca), 37. člena ZDR-1 (dolžnost vzdržati se ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca), pa tudi 7. in 8. člena pogodbe o zaposlitvi, v katerih so smiselno povzete citirane zakonske določbe. Ugotovljene kršitve utemeljujejo tožnici podano pisno opozorilo in odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožba neutemeljeno navaja, da tedaj, ko je tožnica zapustila blagajniško mesto, blagajniški predal ni bil odprt. Ključno je, da je blagajniško mesto zapustila na nedopusten način, ki je stranki v odsotnosti prodajalca omogočil plačilo računa, ob izvršitvi tega dejanja pa se blagajniški predal s celotnim izkupičkom odpre samodejno. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, bi ga kupec lahko nenazadnje tudi izpraznil. Dokazana in nasprotujoča toženkinim pravilom so tudi ravnanja, ki so bila tožnici očitana v okviru odpovednega razloga: odtujila je toženkin artikel - kavo in jo med delovnim časom pila na blagajniškem mestu; plačala jo je šele naslednji dan in še to potem, ko je bila na to predhodno opozorjena; na blagajni je imela zasebni mobilni telefon, na katerega je večkrat pogledala.
stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi - ugotovitev obstoja služnostne pravice
Sodišče prve stopnje je odločilo v skladu s 154. členom ZPP, ki določa, da lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v postopku, glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.
URS člen 23. ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
zavrženje tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - vročitev odpovedi
Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožnik vložil tožbo po poteku 30‑dnevnega zakonskega prekluzivnega roka, in skladno z zakonom tožbo kot prepozno zavrglo, ne gre za kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ta namreč strankam ne zagotavlja vsebinske odločitve pred sodiščem, če tožbo vložijo po izteku zakonsko določenega prekluzivnega roka.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00090992
ZObr člen 5, 5/1, 5/1-8, 98f.
dodatek za stalnost - civilna oseba, zaposlena v vojašnici - vojaške osebe
Dodatek za stalnost ne more biti pridobljena pravica, ki bi tožniku kot pripadniku stalne sestave vojske pripadala tudi potem, ko je prenehal opravljati vojaško dolžnost in ima status civilne osebe. Tudi v ostali zakonski ureditvi obrambnega področja ni določeno, da civilni osebi pripadajo dodatki, do katerih je bila upravičena v času, ko je bila na vojaški dolžnosti.
Toženec je odločbo z dne 28. 3. 2025 izdal v okviru svojih pristojnosti. Tožnik je imel zoper odločbo možnost vložiti pravno sredstvo. Ker pritožbe ni vložil, je odločba postala pravnomočna in je sodišče nanjo vezano. Odločba je bila izdana (in tudi vročena tožniku) že pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa. Kljub pravilnemu pouku o pravnem sredstvu pritožbe ni vložil. Ker je bilo na ta način o zahtevi tožnika za ponovno odmero pokojnine z odločbo z dne 28. 3. 2025 že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 63. člena ZDSS-1, 75. člena ZDSS-1 in 247. člena ZPP, tožbo zaradi molka organa pravilno zavrglo.
zastaranje vodenja disciplinskega postopka - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja - disciplinski ukrep - dokončna odločba na drugi stopnji - končanje postopka - odločanje o disciplinskem ukrepu
Vodenje disciplinskega postopka se zaključi s sprejemom odločitve Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS. Enotno stališče sodne prakse, ki temelji na pravnem pravilu, da je zoper (disciplinsko) odločbo možna pritožba, ki jo ureja 24. člen ZJU, je, da se vodenje disciplinskega postopka konča v primeru pritožbe s sprejemom odločitve organa druge stopnje. Ni mogoče slediti stališču, da postopek pred Komisijo za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper odločitev predstojnika, oziroma od njega imenovane disciplinske komisije, o disciplinski odgovornosti, ni del disciplinskega postopka, temveč povsem samostojen in od disciplinskega postopka ločen postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00089939
ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-1, 1/3-2, 8, 8/2, 11, 11/2. ZAgrS člen 15, 15/4, 15/4-4, 16, 16/3, 16/3-4, 44. ZD člen 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1.
kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - denacionalizacija - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - skupna lastnina - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - podržavljeno premoženje
Iz delne upravne odločbe, na katero se sklicuje pritožba, jasno izhaja, da se nepremičnine vrnejo v skupno last in ne v solastnino, tak pa je tudi zemljiškoknjižni vpis. V primeru skupne lastnine deleži niso določeni.
izvršba na nepremičnino - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - sklep o poplačilu - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku - posledice izostanka z razdelitvenega naroka
Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku, kar velja tudi za dolžnika. Zato so v tem pritožbenem postopku prepozne dolžnikove navedbe, s katerimi prereka obstoj izpodbijane terjatve. Dolžnik se namreč razdelitvenega naroka, na katerega je bil pravilno vabljen, in na katerem bi lahko prerekal omenjeno terjatev, niti ni udeležil.