ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 163, 163/4, 328, 328/1.
stroški postopka - načelo uspeha pravdnih strank - obrazloženost odločitve o stroških - popravni sklep - poprava napak v izreku sodbe - sklep o popravi obrazložitve sklepa
Sodišče prve stopnje je izdalo popravni sklep, s katerim pa ni popravilo izreka sklepa, temveč je popravilo pisno pomoto v 168. točki obrazložitve. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je z izdajo popravnega sklepa ugodilo primarnemu predlogu tožnika, saj mu ni ugodilo na način, kot je predlagal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00089927
ZKP člen 195b, 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/1. KZ-1 člen 308.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priporni razlog begosumnosti - milejši ukrep - javljanje na policijski postaji - navezne okoliščine - sorazmernost pripora
Okoliščine, ki jih za utemeljevanje vezanosti obtoženca na ozemlje Republike Italije navaja v pritožbi, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso takšne, da bi bilo mogoče zaključiti o zatrjevani obtoženčevi močni vezanosti na ozemlje Republike Italije, predvsem pa ne, da bi se na vabila sodišča odzival, če bi bil zoper njega odrejen milejši ukrep.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088595
DZ člen 7, 7/4, 151, 161, 162. ZOFVI člen 135a.
regulacijska začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - določitev vrtca - menjava vrtca - lokacija - selitev matere - režim izvajanja stikov - upoštevanje vseh okoliščin primera - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - največja korist otroka - ogroženost otroka - subvencija za plačilo vrtca - socialni transferji - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - varstvo in vzgoja otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev
Otroku obiskovanje dveh vrtcev, glede na režim stikov in navedene okoliščine konkretnega primera, zagotavlja stabilnost in kontinuiteto njegovega razvoja, zato tedenska menjava vrtca ne bo negativno vplivala na otrokov razvoj, s tem, da mu bo hkrati zagotavljala vključenost v socialno okolje, kjer v tistem tednu biva. Drugačna odločitev, ker v navedeni fazi postopka še ni bilo izdelano izvedensko mnenje in ob upoštevanju mnenja CSD, ki je bil imenovan za kolizijskega skrbnika otroku, bi nedopustno posegla in prizadela pravice staršev ter bi prizadela interese in koristi otroka.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088948
DZ člen 155, 157, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 29a.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - nujen ukrep - namen predlagane začasne odredbe - ogroženost otroka - obligatornost naroka
Začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, ki pa mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti.
Edini pogoj za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka je njegova ogroženost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089129
SPZ člen 47, 92, 271. ODZ člen 418. ZPP člen 311.
zahtevek za vrnitev nepremičnine - plačilo uporabnine - pridobitev lastninske pravice - nedobroverni graditelj - pravica uporabe - gradnja na tujem svetu - nedobrovernost - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - stavbna pravica - neupravičena obogatitev - najemno razmerje
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojnega pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice, ampak mora predlagatelj v postopku izkazati pravni naslov (pravni temelj, na podlagi katerega je lastninsko pravico pridobil). Zato določbe ZVEtL-1 ne morejo predstavljati ustrezne podlage za pridobitev toženkine lastninske pravice na sporni nepremičnini.
Za presojo ni odločilno, kako je nepremičnino uporabljala toženka, marveč kakšna uporaba nepremičnine je bila v relevantnem obdobju mogoča in kakšno korist bi tožnica z njo lahko dosegla. Tožnica je bila prikrajšana pri najemnini (toženkini starši oz. pravni predniki so jo v preteklosti plačevali), saj bi sporno nepremičnino lahko oddajala nekomu drugemu in za to prejemala plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00088583
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 169. URS člen 22, 23, 36. OZ člen 51, 51/4. ZPP člen 7, 212.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - dokaz zapadlosti terjatve - poznejši ustni dogovori - namen obličnosti - obrazložen ugovor dolžnika - trditvena in dokazna podlaga - konkretne trditve - predlog dolžnika za odlog izvršbe - izvršba na nepremičnino - pravica do doma - pogoji za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - pravica do sodnega varstva - informativni dokaz - prepoved informativnega dokaza - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe
Pritožnik je s povzetimi ugovornimi navedbami zatrjeval ugovorni razlog odloga izpolnitve obveznosti, kar je pravno upoštevni ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Prav tako se višje sodišče strinja, da je v zvezi z navedenim uveljavljanim ugovornim razlogom relevantna določba četrtega odstavka 51. člena OZ, po kateri so veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.
Na dolžniku, ki z ugovorom nasprotuje zoper njega dovoljeni izvršbi, je najprej breme dovolj konkretnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev, ter nato še njihovega dokazovanja. Povedano drugače, izvajanje dokazov praviloma pride v poštev le, če je ugovorna trditvena podlaga pravno pomembna in tudi dovolj določna. Velja namreč načelna prepoved t. i. informativnega dokaza, to je dokaza, s katerimi bi se dejstva, ki bi jih morala navesti stranka, šele ugotavljala. Informativni dokazi v pravdnem postopku (oziroma smiselno tudi v izvršilnem postopku; 15. člen ZIZ) niso dovoljeni. Novejši pogledi zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.
Skladno s 1. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ se izvršba na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, lahko odloži, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. Glede na višino izterjavane denarne terjatve v obravnavani zadevi, to je 993.087,76 EUR EUR, navedeni zakonski pogoj očitno ne more biti izpolnjen. Kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, pa dejstvo, da nepremičnina, na katero je bila tudi dovoljena izvršba v obravnavani zadevi, predstavlja dom pritožnika in njegovih dveh mladoletnih hčera, samo zase ne more biti posebno upravičen razlog za odlog izvršbe. Brez dvoma je sicer izguba doma zelo huda posledica izvršbe, zlasti, če v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci. Vendar pa gre za posledico, ki je že po naravi stvari lastna nepremičninski izvršbi. Ob stališču, da je izvršba na nepremičnino, ki je dom dolžnika (in njegove družine) že v izhodišču nedopustna, se upnik iz takšne nepremičnine sploh nikoli ne bi mogel hitro in učinkovito poplačati. To pa bi bilo, upoštevaje upnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva, nedopustno. Pravica do doma, pa čeprav v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci, ni absolutna, tako kot ni absolutna upnikova pravica do sodnega varstva. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru opraviti tehtanje med njima, pri čemer pa zgolj dejstvo, da je nepremičnina dom dolžnika (in njegove družine), kot pojasnjeno, še ne more biti vedno oziroma kar samodejno odločilno v prid dolžnika.
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5. ZDR-1 člen 8, 89/1, 89/1-4, 90, 91, 91/5, 116, 116/1. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPIZ-2 člen 101, 102, 103, 104, 429, 429/3. ZPP člen 125a, 289, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - izobrazbeni pogoj - bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - sodba SEU
Pri presoji zakonitosti odpovedi zaradi invalidnosti je z vidika izobrazbenega pogoja torej treba uporabiti določbo prvega odstavka 40. člena ZZRZI in ne petega odstavka 91. člena ZDR-1. Uporaba 40. člena ZZRZI izhaja tudi iz četrte alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti izrecno napotuje na predpise, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma predpise, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
URS člen 22, 23, 50, 125, 156. ZPIZ-2 člen 140, 140/6, 204, 204/3, 204/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 355.
bistvena kršitev določb postopka - presoja ugovorov - sklicevanje na neustavnost določb zakona - predlog za oceno ustavnosti - konkretiziranost navedb
Sodna odločba mora biti glede ustavnopravnih ugovorov obrazložena, če so ti konkretno in argumentirano podani. Sodišča sicer niso dolžna odgovarjati na pavšalne ali neargumentirane ustavnopravne razloge strank, morajo pa se opredeliti do njihovih nosilnih, argumentiranih in relevantnih pravnih stališč. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovorov o zatrjevani neustavnosti zakonske ureditve. Kljub izčrpni argumentaciji tožnika zakaj meni, da zakonska ureditev ni v skladu z Ustavo in podanem predlogu, da se vloži zahteva za oceno ustavnosti, je namreč umanjkala presoja sodišče prve stopnje o teh navedbah. Ker se sodišče prve stopnje niti z besedo ni vsebinsko opredelilo do tožnikovih ugovorov o protiustavnosti, je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - pravni standard - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - višina denarnega povračila
Ravnanje tožnika ne predstavlja kršitve, ki bi se dvignila nad raven, ki jo je mogoče obravnavati z milejšimi odzivi delodajalca. Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Pojem "hujša kršitev" je pravni standard, zato je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena. Vsako ravnanje delavca, ki odstopa od običajno pričakovanih ravnanj, še ne pomeni kršitve, ki bi pogojevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Objektivna izguba zaupanja se ne more utemeljevati le na delodajalčevem subjektivnem občutku ali internih odločitvah, temveč mora biti izkazana z dejstvi, ki kažejo na dejansko nevzdržnost nadaljnjega sodelovanja. Takšnih dejstev toženka ni izkazala.
status zavarovanca - vpis v matično evidenco zavarovancev pri zpiz - vpis v sodni register
Zmoten je pritožbeni očitek, da je potrebno pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca PIZ upoštevati razlog, ki je tožnika vodil do vpisa družbeništva in poslovodstva v poslovni register. Namen vpisa oziroma razlogi, ki so pripeljali do vpisa tožnika kot družbenika in poslovodje v sodni register, ne morejo vplivati na nastanek socialnopravnega razmerja, ki glede na zakonska določila nastane ex lege. Ključen je hkratni status družbenika in poslovodne osebe, ki sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja, zaradi česar gre za zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.
ZZVZZ člen 23, 44c, 44c/2, 44c/2-2. Odredba o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev (2014) člen 2, 2-6. ZDSS-1 člen 75.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotnica - delno zavrženje tožbe - odobritev zdravljenja
Pri tožniku je bila v Republiki Avstriji opravljena preiskava, in sicer MR glave s kontrastom. Gre za uporabo naprave za slikanje z nuklearno magnetno resonanco za klinično uporabo in za uporabo take naprave je potrebna predhodna odobritev. Ker tožnik ni dobil predhodne odobritve, to pomeni, da tudi ni upravičen do povračila stroškov za pregled. Predhodna odobritev je pogoj za uveljavljanje pravice do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme (2. alineja drugega odstavka 44.c člena ZZVZZ). Seznam zdravstvenih storitev iz navedene alineje določi minister, pristojen za zdravje. S tem v zvezi je bila izdana Odredba o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev.
Glede pritožbenih navedb, da višina zneskov ni realna, je bistveno, da gre tukaj za vrednotenje storitev, ki se opravljajo v okviru javne zdravstvene mreže. Tožnik je povračilo uveljavljal na podlagi 44.c člena ZZVZZ in toženec je izpodbijano odločbo izdal upoštevaje že citirano določbo, po kateri se povrne znesek v višini povprečne cene teh storitev, opravljenih v Republiki Sloveniji v okviru javne zdravstvene mreže.
Glede priznanja prevoznih stroškov, vinjet, parkiranja in nakupa zdravil v Avstriji pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da toženec o teh stroških z izpodbijano odločbo ni odločil. V tem primeru sodišče ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o stroških, ki jih tožnik uveljavlja šele pred sodiščem. V nasprotnem primeru bi namreč prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec.
Vsaka nepravilna ali pomanjkljiva odločitev organov toženca, ki zavarovancu povzroči nevšečnosti zaradi vloženih pravnih sredstev, ki so na razpolago za odpravo nepravilnosti, ne more imeti posledice pravno priznane škode.
Toženčevo vodenje upravnega postopka je skladno z določili relevantnih določb ZZVZZ. Protipravnost ravnanj toženca bi bila izkazana le v primeru, če bi bila dokazana samovoljna, arbitrarna odstopanja od običajnih metod dela. Sistem pravnih sredstev je namenjen prav odpravi napak v upravnih in drugih postopkih. Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, pa same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja, še toliko bolj, če so v postopku s pravnimi sredstvi odpravljene. Nepravilna in spremenjena odločitev glede začasne nezmožnosti tožnice sama po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja po kriterijih civilnega delikta.
Ker sodišče ni ugotovilo protipravnega ravnanja toženca, ni bilo zavezano ugotavljati obstoja drugih predpostavk odškodninske odgovornosti, ki morajo biti podane kumulativno, posledično, zaradi česar ni potrebno decidirano opredeljevanje sodišča do obširnih tožničinih trditev v tej smeri.
Pri nepravi spremembi tožbe je enotno tudi stališče sodne prakse, da se zastaranje kasneje zvišanega zahtevka pretrga z vložitvijo osnovnega zahtevka. Spremenjen oziroma obruten del tožbenega zahtevka tako ni zastaran, saj je bilo s pravočasno vložitvijo tožbe zastaranje pretrgano tudi zanj (365. člen OZ). Upoštevaje navedeno je toženka neutemeljeno ugovarjala tudi zastaranje zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od s spremembo tožbe povečanih glavnic, pri čemer pa je ta ugovor neutemeljen že zato, ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti ves čas, torej tudi s spremembo tožbe zahteval zgolj od neto zneskov.
BANČNO JAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00089165
ZPlaSS člen 118, 118/2, 119, 119/3, 119/4, 119/4-1, 120, 120/1, 120/2, 129, 129/1, 129/2. ZPP člen 215.
odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo - odškodninska odgovornost bank - huda malomarnost oškodovanca - uporaba plačilne kartice - obrnjeno dokazno breme - objektivna odgovornost - prevara - povrnitev neodobrene plačilne transakcije - pravilo o dokaznem bremenu
Pravilna je presoja sodišča, da je toženka dokazala, da pri izvršitvi plačilnih transakcij, ki jih je avtoriziral tožnik, ni obstajala tehnična okvara ali druga napaka v smislu (nedovoljenega) posega v POS terminal.
Tožnik ni preveril zneska na POS terminalu, niti se ni ob trgovčevem predočenju prve, posebej pa druge zavrnjene transakcije, z vpogledom na POS ekran prepričal o zavrnitvi transakcije ali pridobil izpiska zavrnitve. Tako ravnanje predstavlja hudo malomarno ravnanje uporabnika plačilnih storitev.
ZDR-1 člen 13, 13/2, 55, 55/6, 56, 200, 200/3. ZPP člen 365, 365-2, 365-3.
zavrženje tožbe - zamuda prekluzivnega roka - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - faktično delovno razmerje - elementi delovnega razmerja
V zadevi ne gre za spor v zvezi s t. i. transformacijo, pri katerem se ugotavlja, ali je prišlo do zlorabe instituta pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki naj bi ob pravilu sklepanja pogodb za nedoločen čas predstavljala izjemo, temveč za spor v zvezi z obstojem dejanskega (faktičnega) delovnega razmerja, v katerem se ugotavlja, ali ima razmerje med strankama elemente delovnega razmerja. V takem primeru so zaradi določb drugega odstavka 13. člena ZDR-1 dejstva pomembnejša od formalne oblike sodelovanja, zato je mogoča sodna ugotovitev obstoja delovnega razmerja.
ZIZ člen 38, 38/5, 72, 72/4, 85, 85/1, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 67, 67/4.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - potrebni izvršilni stroški - odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika z dolžnikovim soglasjem - poplačilo terjatve - oprava rubeža - hramba zarubljenih stvari pri dolžniku
Dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da je soglasje za odlog izvršbe upniku podal oziroma poslal, da lahko upnik s predlogom za odlog izvršbe uspe, pa dolžnikovo soglasje potrebuje, saj je izvršitelj zadevo že prevzel. Zato ne drži, da se izvršba zaradi odloga ne bi smela opraviti. Prav tako dolžnik v pritožbi ne trdi (trdi pravzaprav, da je bilo plačilo opravljeno en dan po rubežu) niti ne dokazuje, da je bila terjatev ob času oprave rubeža že plačana. Tudi sicer pa od upnika ni mogoče zahtevati, da ob vsakem trenutku spremlja prilive na računu in prepreči rubež, opravljen isti dan, kot se dolžnik, ne da bi o tem upnika vsaj obvestil (tega namreč ne trdi), odloči plačati svojo obveznost. Četudi bi izvršitelj zarubljen mobilni telefon pustil pri dolžniku v hrambi, to še ne pomeni, da rubež, kot ga izkazuje rubežni in cenilni zapisnik z dne 6. 5. 2025, ni bil opravljen.
SPZ člen 65, 65/1, 69, 70, 70/2, 70/5. ZNP-1 člen 155, 155/1, 156, 159.
delitev solastnine - gozdno zemljišče - solastnik gozda - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - vrednotenje nepremičnin - cenitev gozdnih zemljišč - tržna vrednost - pogodbena vrednost - izbira metode cenitve
Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik opozarja na pogodbeno vrednost nepremičnine ob nakupu v letu 2022, niso pravno relevantne. Pogodbena cena je rezultat volje pogodbenih strank in odraz takratnih tržnih razmer, ki pa se lahko razlikujejo od sedanjih. Zato je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje, s katerim sta se udeleženca seznanila in sta imela nanj možnost podati pripombe.
URS člen 25. ZDR-1 člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 370, 370/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - absolutna bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - tehtanje pravic
Glede na to, da iz sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi obravnavalo očitke toženke, da je tožnik kršil pravila evidentiranja delovnega časa, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker bi moralo pritožbeno sodišče samo prvič obravnavati očitke glede kršitve evidentiranja delovnega časa, je bilo treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. S tem, ko bi pravno odločilno dejstvo prvič ugotavljalo pritožbeno sodišče, bi strankama onemogočilo preverjanje pravilnosti le-tega pred instančnim sodiščem (drugi odstavek 370. člena ZPP), kar bi pomenilo poseg v ustavno pravico strank do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo - vključitev v obvezno zavarovanje - podjetnik posameznik - prijava v zavarovanje - podlaga za vključitev v zavarovanje - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Tožnica je v času od vključno 19. 7. 2023 dalje že vključena v obvezno zavarovanje. V primeru, da je vključena v zavarovanje tudi na podlagi prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, bi bila tako vse do 2. 8. 2023 vključena v zavarovanje po dveh pravnih podlagah. Za odločitev je ključno dejstvo, razvidno iz dopisa ZZZS z dne 19. 11. 2024, da je ZZZS prejel prijavo v zavarovanje s strani zavezanke (tožnice) dne 30. 8. 2023, z datumom prijave v zavarovanje z dnem 19. 7. 2023 dalje, in sicer po podlagi 005. Ob ugotovitvi, da je bila tožnica od 19. 7. 2023 dalje vključena v socialna zavarovanja kot s. p., tožnici pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo preneha z 19. 7. 2023.
URS člen 14, 22, 23, 25. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 8, 337, 337/1. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - preiskovalno načelo - navidezni odpovedni razlog - premestitev - mobbing
Presoja o (ne)obstoju poslovnega razloga je pogojena z razlogi, s katerimi ga je toženka utemeljila v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je v tem sporu ključno dejstvo, ali je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi ukinitve enote J. Za presojo poslovnega razloga tako niso pomembne obširne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na (ne)ustreznost ukrepanja toženke zaradi zaščite delavcev pred tožnikovim nadlegovanjem in trpinčenjem.
Zmotno je pritožbeno uveljavljanje kršitve preiskovalnega načela iz 34. člena ZDSS-1, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo pri sprejemu odločitve o plačilu razlik v plači. Le tedaj, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko (ne pa mora) izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti.