pravdni stroški - rok za zahtevo za povrnitev stroškov
Stranka mora zahtevati povrnitev stroškov že v predlogu, o katerem naj sodišče odloči samo takrat, kadar je z zakonom predpisano in zato stranka ve (ali bi morala vedeti), da bo o njem odločeno brez obravnavanja, sicer pa v 15 dneh od takrat, ko zve, da bo sodišče v zadevi odločilo brez poprejšnjega obravnavanja, na primer po 496. členu ZPP.
Če tožnik umakne tožbo po zaključku obravnave in izdaje sodbe pred sodiščem prve stopnje zoper katero se je tožena stranka pritožila, pa ta po seznanitvi z izjavo tožnika od umika tožbe pritožbe ne umakne, mora sodišče druge stopnje o vloženi pritožbi odločiti.
povrnitev škode - odgovornost cestnega podjetja - krivdna odgovornost - vzdrževanje ceste - nadzor
Odgovornost cestnega podjetja se v primeru škodnega dogodka, do katerega je prišlo, ker je zaradi neurja (močno deževje z vetrom) kup zloženih vej iz zasebnega zemljišča nad javno cesto, prišel na javno cesto, presoja po pravilih krivdne odgovornosti, ki bi bila v obravnavanem primeru podana, kolikor bi se izkazalo, da so bile veje zložene na tak način, da bi jih cestno podjetje v okviru dolžnega nadzora nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste (obveznost na podlagi 81. in 82. člena Zakona o cestah) ter predvidljivosti in odvrnljivosti moglo in moralo opaziti kot grozečo nevarnost nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste.
V skladu z določbami 24. člena ZDSS delovno sodišče v sodnem postopku preizkuša le zakonitost dokončnih odločitev delodajalca, ne more pa v te odločitve posegati zgolj z vidika subjektivne ocene primernosti le-teh.
brezuspešen poskus rubeža - naslov dolžnika - ustavitev izvršbe
Če se ob poskusu rubeža ugotovi, da dolžnik na naslovu, ki ga je navedel upnik, ne poseduje ničesar, mora sodišče upniku po določbi 79. čl. ZIP poslati obvestilo, da rubež ni bil opravljen in ne poziv, da naj upnik sporoči nov dolžnikov naslov. Šele, če upnik v roku treh mesecev ne bi predlagal ponovnega rubeža z navedbo, kje se rubljivi predmeti, ki so last dolžnika, nahajajo, ali če se tudi pri ponovnem rubežu ne bi našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, bi lahko sodišče na podlagi 3. odst. 79. čl. ZIP izvršbo ustavilo.
prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - pravica do odpravnine
Pravica do odpravnine po 36f členu ZDR je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, to je na dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Sodišče ne more samo ugotoviti, da bi delavec moral biti opredeljen kot trajni presežek in nadomestiti postopka v organizaciji.
Zakonitost sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov se ugotavlja v okviru razloga v organizaciji, ki je izvedla postopek in izdala izpodbijana sklepa. V tem postopku ni možno ugotavljati ali je delo, ki ga je opravljal tožnik obstojalo v novo ustanovljeni družbi, še posebej oz. proti tej družbi tožnik ni uporabil tožbenega zahtevka. V kolikor delavec meni, da je bil kršen postopek pri sklepanju delovnih razmerij v novo ustanovljenih družbah mora sprožiti postopek v skladu z določbo 84. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
Če je med strankama sporno, ali se nanaša (nesporna) pisna oporoka tudi na denacionalizirano premoženje, je to pravno vprašanje, ki ga mora rešiti zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku.
ZPP (1977) člen 348/III, 381, 348/III, 381. ZNP člen 37, 37. ZSReg člen 11/II, 14/I, 19, 36/I, 36/I, 11/II, 14/I, 19.
predlog za vpis v sodni register - odločitev sodnika posameznika - pritožba
Če v predlogu za vpis ostalih podatkov v sodni register odloči na prvi stopnji sodnik posameznik, odloči o zadevi, o kateri sicer odloča na prvi stopnji sodni referent. Zato pa tudi o pritožbi zoper to odločitev odloča sodnik posameznik istega sodišča in ne sodišče druge stopnje.
ZOR člen 74, 74/2, 74, 74/2. ZD člen 137, 137/2, 137, 137/2.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - vsebina sporazuma - odložni pogoj
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju po 2. odst. 137. čl. ZD je dvostranski pravni posel (posel med potomcem in prednikom), torej pogodba dednopravnega značaja, za veljavnost katere morajo biti izpolnjene tako splošne kot tudi posebne predpostavke, torej tako tiste iz člena 137 ZD kot tudi tiste, ki jih na splošno za veljavnost pravnih poslov določa ZOR, med drugim tudi določbe o pogoju in njihovem učinku (74. čl. ZOR).
Čeprav je bil datum seje disciplinske komisije in seje ugovornega organa določen tako, da je delavcu ostalo manj kot 8 dni za pripravo, ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker navedeno dejstvo ni vplivalo na zakonitost in pravilnost disciplinskih odločb.
Upnik je navedel, da bo po dolgotrajni pravdi uveljavitev njegove terjatve na izročitev stroja onemogočena ali precej otežena, ker bo stroj takrat že izrabljen. Dolžnik na te trditve ni odgovoril in se naroka za preizkus predloga za začasno odredbe ni udeležil. Ob takem stanju stvari je izkazana verjetnost, da bo brez začasne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena.
Vprašanje aktivne legitimacije (iz listin, ki jih je predložila tožeča stranka, brez dvoma izhaja, da je pogodbo, iz katere izvira vtoževana terjatev, sklenila druga pravna oseba) je vprašanje materialnega prava, na katero mora sodišče paziti tudi, če toženec tega izrecno ne ugovarja.
Gre za skupni prostor večstanovanjske hiše v pomenu 8. člena SZ. Ti prostori so v solastnini vseh etažnih lastnikov, pri čemer je solastninski delež vsakega etažnega lastnika sorazmeren vrednosti njegovega stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v celi hiši (3. odstavek 12. člena SZ). Za te skupne prostore oz. za to solastnino ne velja avtomatično možnost delitve solastnine, kot to določa ZNP v členih 119 in naprej, saj skupni prostori služijo hiši kot celoti. Zakonodajalec je v 1. odstavku 13. člena SZ izjemoma dopustil možnost, da vsak solastnik lahko zahteva, da se njegov solastninski delež, ki ga ima na skupnih prostorih stanovanjske hiše, spremeni v etažno lastnino, če je to glede na njegov solastninski delež, razporeditev, funkcionalno zasnovo, tehnično izvedljivost in dostopnost mogoče. Le v takem primeru lahko predlagatelj namesto pogodbe izsili od solastnikov spremembo solastninskih deležev na skupnih prostorih v etažno lastnino.
Če drži pritožbena trditev, da je ta delež le 3 %, tedaj je jasno, da tak delež ne zadošča, da bi imel pravico zahtevati prostor kot etažno lastnino. Citirano zakonsko določbo je namreč treba razlagati tako, da je predpogoj, da ima predlagatelj tako velik solastninski delež na skupnih prostorih, da zadošča za celotni etažni prostor in da svoje pravice na preostalem delu teh skupnih prostorov (na primer, ko je na voljo več kleti ali kolesarnic) izgubi. Ostali solastniki pa imajo zato pravico do odškodnine in se takim skupnim prostorom ali odpovedo ali če jih je na voljo več, zadovoljijo s preostalimi.
Če je bil sklep o suspenzu izdan iz razloga, ker je bil zoper delavca uveden disciplinski postopek zaradi očitka storitve hujše kršitve delovne obveznosti, se utemeljenost suspenza z vidika dejanske uvedbe disciplinskega postopka presoja glede na stanje na dan vročitve sklepa o suspenzu delavcu.
Suspenz zaradi uvedbe disciplinskega postopka je mogoče izreči tudi v primeru očitka vsake hujše kršitve delovne obveznosti, če se v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka argumentirano zatrjujejo kvalifikatorne okoliščine, ki pogojujejo izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja za očitano hujšo kršitev.
ZPP (1977) člen 212, 213, 213/1-2, 212, 213, 213/1-2.
prekinitev postopka
Občasno zadrževanje tožnika, ki ima v Sloveniji zastopnika, na območju Bosne in Hercegovine, ne glede na pretekle vojne razmere v Bosni, ni predstavljalo okoliščine, ki bi pogojevale prekinitev postopka v tej zadevi.
Dejstvo, da zoper družbenika teče postopek za izključitev iz družbe z omejeno odgovornostjo, ne vpliva na njegovo pravico do informacije in vpogleda v poslovne knjige in spise.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obravnava
Okvara vozila na poti na glavno obravnavo je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne predstavlja pa podlage za ugotovitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP, češ da stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ki je kljub njeni odsotnosti opravilo glavno obravnavo.