škoda v zvezi s pogajanji - prostovoljno premoženjsko zavarovanje - kontrahirna dolžnost
Povrne se le tista škoda, ki je nastala v zvezi s pogajanji, ne pa posredna škoda zaradi nesklenitve pogodbe. Pri prostovoljnem premoženjskem zavarovanju ni dolžnosti sklepanja pogodb na strani zavarovalnice.
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe ZPP, ker je tožeči stranki odreklo pravico, predlagati dokaze, nato pa ugotovilo, da trditev ni dokazala
ZPP (1977) člen 74, 74/5, 378, 378/2, 74, 74/5, 378, 378/2. ZIP člen 267, 267.
delitev skupnega premoženja zakoncev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve - pritožba zoper končno odločbo
1. Nasprotna udeleženka, ki je bila s sklepom nepravdnega sodišča napotena na pravdo, da dokaže velikost svojega deleža na nepremičninah, ki spadajo v skupno premoženje, je upravičena vložiti predlog za izdajo začasne odredbe, s katero se predlagatelju prepoveduje pravno razpolaganje s skupnim premoženjem, ker v predlogu nastopa kot upnica v smislu 267. čl. ZIP. 2. Zoper sklep, s katerim se zahteva stranke za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe (5. odst. 74. čl. ZPP). Takšen sklep je mogoče izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (2. odst. 378. čl. ZPP). V postopku za razdružitev premoženja strank je kot končno odločbo v smislu gornjega zakonskega določila potrebno šteti le sklep, s katerim se bo skupno premoženje razdružilo, ne pa odločbe o začasni odredbi, ki je bila izdana med tem postopkom.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica do odkupa stanovanja
Tožnik ni upravičen do odkupa stanovanja po 117. čl. SZ, če je njegov oče, ki je bil imetnik stanovanjske pravice, umrl pred uveljavitvijo navedenega zakona, tožnik pa v času uveljavitve SZ ni bil uporabnik tega stanovanja.
Če tožena stranka v ugovoru in tekom pravde ni zanikala poslovnega razmerja s tožnico in tudi ni zatrjevala, da je račune pravočasno plačala, zadostuje za dokazovanje dolžnih obresti obračun, ki vsebuje podatke o računih in fakturnih zneskih ter zamudi pri plačilu.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - zloraba pravice
Ker je tožnica potem, ko ji je bilo sredi leta 1992 dodeljeno drugo stanovanje v najem, iz spornega stanovanja izselila, predstavlja njen vztrajanje pri pravici do odkupa stanovanja zlorabo pravice.
ZPP (1977) člen 186, 186/1, 186, 186/1. ZDR člen 18, 135, 135/3, 18, 135, 135/3. ZDSS člen 14, 23, 14, 23. ZTPDR člen 23, 23. SKPG člen 30, 31, 30, 31.
presoja pogodbe o zaposlitvi
S prvo pogodbo o zaposlitvi po 3. odst. 135. čl. ZDR se delavcu ne more spremeniti razporeditev, na katero je bil razporejen ob uveljavitvi ZDK. S prvim razvrščanjem v posamezni tarifni razred se delavcu ne more zmanjšati osebni dohodek (31. čl. SKPG - 90). V pogodbi o zaposlitvi mora biti bruto osebni dohodek določen v abslutnem znesku in ne v točkah oz. relativni obliki. Kadar tožnik uveljavlja plačilo razlike v osebnem dohodku med DSS mora svoj zahtevek opredeliti po višini.
Navadna škoda je v izgubi ali zmanjšanju določenega premoženja. Pogosto se kaže v izgubi zaslužka za nazaj. Razlika med navadno škodo in izgubljenim dobičkom ni zmeraj jasna, kajti tudi od samega škodnega dogodka dalje se škoda utegne kazati kot izgubljeni dobiček. Vendar pa je poudarek na 3. odst. 189. čl. ZOR (izgubljeni dobiček) očitno v tem, da gre za škodo, ki do odločanja pred sodiščem prve stopnje še ni nastala.
Po ugotovitvi izločitvene pravice se stečajni dolžnik ne more upreti izdaji sklepa o izročitvi dela premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, upniku (na primer z ugovorom, da je pridobil pridržno pravico ali z začasno odredbo o zasegu istega premoženja upniku in izročitvi v hrambo stečajnemu dolžniku).
nepravdni postopek - stranska intervencija - prenehanje izvenzakonske skupnosti - določitev najemnika stanovanja
1. Stranske intervencije v nepravdnem postopku ni, ker se po 19. čl. ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. 2. Določbe 57. čl. SZ se ne uporabljajo, kadar je najemna pogodba sklenjena za službeno stanovanje, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače. 3. Določbe 57. čl. SZ se uporabljajo tudi ob prenehanju izvenzakonske skupnosti.
Določba 2. odst. 160. čl. ZPPSL, ki pravi: "da se osebni dohodki delavcev dolžnika v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, do dneva ko je bil začet stečajni postopek, poravnajo kot stroški stečajnega postopka", opredeljuje le merilo višine prioritetnega izplačila (v višini izhodiščne plače določene s kolektivno pogodbo). Torej delavcem gre prioritetno izplačilo po določbah cit. člena ZPPSL le v primeru, da dejansko izplačani osebni dohodki niso dosegli izhodiščne plače, do višine le-te. Pri ugotavljanju višine prejetih osebnih dohodkov pa je potrebno upoštevati vse elemente plače oz. osebnih dohodkov, ki pa so bili dejansko delavcem izplačani in ne le višino izplačane osnovne plače.
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja (po čl. 145 ZIKS) je kot zavezanka za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi ali v obliki odškodnine pasivno legitimirana samo družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela, ne pa podjetje ali kakšen drug pravni subjekt.
pravica do odkupa stanovanja - porušenje stanovanja - nakup drugega primernega stanovanja
Pravica do odkupa stanovanja po 117. čl. SZ preneha, če se stanovanje tekom sodnega postopka poruši. V tem primeru tudi ne pride v poštev določba 129. čl. SZ, ki nalaga lastniku stanovanja, da je dolžan prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice zagotoviti nakup drugega primernega stanovanja, saj samodejno porušenje objekta ni eden izmed primerov, ki jih navedeni člen taksativno našteva.
Pri opravljanju carinskih dejanj in plačilu carine mora špediter ravnati tako, kot to nalagajo naročiteljevi interesi. Pred začetkom carinjenja blaga je dolžan od naročitelja zahtevati vse potrebne podatke in dokazila, od katerih je odvisen znesek carine in drugih dajatev, ki se plačujejo za uvoženo blago.
ZPP (1977) člen 172, 172. ZOR člen 154, 173, 174, 177, 200, 154, 173, 174, 177, 200. ZDSS člen 62, 62. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
odškodninska odgovornost organizacije - nesreča pri delu - temelj - oprostitev plačila sodne takse
Dejansko stanje še ni dovolj razčiščeno. Ugotoviti je potrebno, kdo je odredil način dela, pri katerem je prišlo do nesreče in kdo je bil odgovoren za varstvo pri delu. Po ugotovitvi teh dejstev, bo sodišče ocenilo ali je do nesreče pri delu s povečano nevarnostjo prišlo izključno po krivdi oškodovanca (ZOR člen 177/2) ali gre za deljeno odgovornost ZOR člen 177/3 ali pa je v celoti zanjo odgovorna delovna organizacija (ZOR člen 174). Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj je tožnik v oktobru 1994 prejemal pokojnino v višini 55.000,00 SIT in sodišču ni predložil dokaza, da je dolžan preživljati poleg sebe še koga, zato plačilo sodnih taks pred Delovnimi in socialnimi sodišči, ki so znižane za 70% ne predstavlja občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje.
Za predlagatelja vpisa sprememb osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo, ki ob uveljavitvi Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l.
RS 30/93, 29/94, 82/94) - ZGD dne 10.7.1993 še ni obstojala, ne velja izjema iz 3.odst. 580. člena ZGD in mora pri povečanju vložka upoštevati 3. odst. 410. člena ZGD, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju.
ZSReg člen 29, 30, 35, 29, 30, 35. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 25, 38, 25, 38.
družba z omejeno odgovornostjo
Po Uredbi o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS 20/94) je predlogu za vpis prenehanja družbe po skrajšanem postopku potrebno priložiti tudi notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.
ZVK člen 13, 13/3, 38, 13, 13/3, 38. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - nedenarna terjatev
Sodišče mora pri izdaji začasne odredbe odločiti na podlagi verjetnosti obstoja upnikove pravice in ne na temelju gotovosti in materijalne resnice. V zakonu o pravdnem postopku in v zakonu o izvršilnem postopku ni pravil in meril, kdaj je podana verjetnost obstoja terjatve, pač pa velja, da se odločanje o zavarovanju terjatve ne sme spremeniti v meritorno odločanje o pravici, za katero je podlaga materijalna resnica.
preoblikovanje podjetij - prenehanje podjetja zaradi preoblikovanja - odgovornost za obveznosti - solidarna odgovornost - pasivna legitimacija
187.a člen Zakona o podjetjih (Ur.l. SFRJ št.77/88 in ostali) določa solidarno obveznost preoblikovanih podjetij za obveznosti podjetij, ko so prenehala obstajati, pogodbena stranka, ki je bila v poslovnem razmerju s tožečo stranko, pa ni prenehala obstajati, ampak je ustanoviteljica tožene stranke. Pasivno legitimirana je tako ustanoviteljica in ne tožena stranka.