Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Povzete obširne očitke dolžnikov je mogoče strniti v njuno nezadovoljstvo z delom razpravljajočih sodnikov zaradi procesnega postopanja in sprejemanja odločitev. Zgolj takšno nezadovoljstvo stranke pa ne predstavlja utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom o pravilnosti procesnega postopanja in materialno pravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Dejstvo, da je upnik v partnerskem odnosu s sodnico sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi (ne glede na vrsto postopka), in tudi upoštevaje naravo zadeve - izvršitev odločbe o osebnih stikih z mladoletnima otrokoma, utegne pri dolžnici in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Dolžnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam. Ni zatrjeval, niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Predlog se zavrne.
Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o predlogu za izvršbo, revizija zoper njega ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za njeno dopustitev.
Predlog se zavrne.
Vrhovno sodišče je prepoznalo neustavnost navedene zakonske omejitve. To neskladje z Ustavo je sedaj že razrešil s spremembo ZPos tudi zakonodajalec, saj je po izdaji izpodbijanega posamičnega akta KPK s kasnejšimi, sedaj veljavnimi spremembami ZPos-G navedeno nezdružljivost izrecno izključil (glej novi drugi odstavek 10. člena ZPos). Ne glede na to, pa izpodbijani akt temelji na zakonski ureditvi ZIntPK, ki je Vrhovno sodišče ne more uporabiti brez odločitve Ustavnega sodišča o tem, ali je bila taka ureditev skladna z Ustavo.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.