ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 116, 116/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – bolniški stalež
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri delodajalec navede, da bo delavcu prenehalo delovno razmerje šele po tem, ko zaključi bolniški stalež in se vrne na delo, ni zakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja.
neprerekane trditve – neprerekana dejstva – priznanje dejstev - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke – sporazum o odškodnini zaradi razdrtja pogodbe
Tako kot velja, da mora stranka navajati relevantna dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, mora tudi nasprotna stranka, v kolikor zanika zatrjevana dejstva stranke, le-to storiti jasno in na nedvoumen način, saj se v nasprotnem primeru štejejo tako zatrjevana dejstva za priznana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062185
ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 212.
darilna pogodba – izstavitev zemljiško knjižne listine – vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Na podlagi 5. odst. 168. člena ZIZ je mogoče poleg oblikovanja zahtevka za vknjižbo lastninske pravice tudi oblikovanje zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine. Če toženec zemljiškoknjižne listine ne izda, se tudi v tem primeru vknjižba izvede na osnovi sodbe.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sokrivda – nepremoženjska škoda
Delo na strehi (na višini) nad delujočo livarsko pečjo predstavlja nevarno dejavnost, zaradi česar je za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca s strehe, tožena stranka objektivno odgovorna.
Tožnik je k nastanku škode prispeval v višini 20 %, ker je pred padcem ravnal nepremišljeno, saj ni upošteval navodil nadrejenega delavca, da ne sme stopati po strehi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 109. ZGD-1 člen 268. OZ člen 190, 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – član uprave – odpravnina – pobotni ugovor – zapadlost terjatve
Zahtevek tožene stranke na vračilo odpravnine zapade z vročitvijo pravnomočne sodbe, s katero je določeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo. Z navedenim dnem je tožnik neupravičeno obogaten, saj s tem dnem odpade pravna podlaga za izplačilo odpravnine iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker v času odločanja o utemeljenosti odpovedi kondikcijski zahtevek še ni zapadel, terjatev tožene stranki ni pobotljiva s terjatvijo tožnika in se ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve tožene stranke (torej meritorno), ampak se pobotni ugovor zavrže kot nedopusten.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno opomnjen.
Ob ugotovitvi, da je tožnica v spornem obdobju dejansko opravljala delo v lokalu toženca, pri čemer ni jasno, koliko dni in v kakšnem obsegu, se tožbeni zahtevek ne more zavrniti, češ da tožnica ni podala ustrezne in zadostne trditvene podlage glede višine vtoževane terjatve iz naslova plačila za delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da se tožnik zoper odločbo ZZZS, s katero je bil predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrnjen, ni pritožil, ni mogel pričakovati, da mu bo kasneje za sporno obdobje podaljšan bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišel, mu je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je z dela izostal pet dni zapored, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 22. ZPP člen 213, 254, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 13.
bolniški stalež – izvedensko mnenje – pogoji dela
Izvedensko mnenje, da je bil tožnik v spornem obdobju za delo zmožen, je skladno z medicinsko dokumentacijo in upoštevani so pogoji dela, pod kakršnimi tožnik dela in pod kakršnimi se nasploh delo orodjarja opravlja. Tožnik v spornem obdobju ne bi bil zmožen le dela s kalilno pečjo in varjenja, česar pa v spornem obdobju sploh ne bi delal. Tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža v spornem obdobju je zato neutemeljen.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062979
ZZK-1 člen 48, 48/1, 52, 52/2-1. ZKZ člen 19, 22. SPZ člen 23.
podznamba lastninske pravice – pogoji za vpis predznambe – opravičitev predznambe – kmetijsko zemljišče
V skladu z določbami ZKZ je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik sprejme izjavo kupcev. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) določena naknadna odobritev pristojne upravne enote. Zato je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. To pomeni, da že ob vložitvi predloga za vpis predznambe ni bila izkazana veljavnost pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice iz razloga, ker ni bila izkazana naknadna odobritev pristojne upravne enote.
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. ZVZD člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 165, 165/2, 213, 213/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost delodajalca – varnost pri delu – papirniški stroj
Organiziran delovni proces, ki terja od delavca, da se v primeru pretrganja kartonskega traku fizično približa vrtečim valjem, ne da bi moral ustaviti stroj zaradi odstranitve izmeta iz stroja, predstavlja nevarnost za življenje in zdravje delavca.
materialno procesno vodstvo – prekluzija – navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku – možnost izjave
Če je do razjasnitve spornega vprašanja prišlo šele v ponovljenem postopku po napotilu višjega sodišča, strankam ni mogoče odvzeti možnosti do izjave. Zato v konkretnem primeru ni bilo mogoče šteti v ponovljenem postopku predlaganih dokazov za prepozne. Če sodišče ni v potrebni meri na prvem naroku za glavno obravnavo izvajalo materialnopravnega vodstva, to ne more iti v škodo stranke.
ZDR člen 47, 49. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 5, 5/5.
kolektivni delovni spor – skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo – organizacijsko napotilo
Organizacijsko napotilo strokovnim službam tožene stranke o uskladitvi obstoječih pogodb o zaposlitvi z novo ureditvijo ni v nasprotju z ZDR in kolektivno pogodbo, pri čemer je treba upoštevati, da delavci kljub napotilu ohranijo vse pravice, ki so ugodneje določene v pogodbah o zaposlitvi.
Omejitev sodišča pri odločanju v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi, se nanaša na uveljavljanje zahtevka, ki ga je tožeča stranka uveljavljala v okviru predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. To pa sodišča ne omejuje pri odločanju o dopustitvi spremembe tožbe v smislu razširitve tožbenega zahtevka, katero lahko tožeča stranka predlaga tudi v toku pravde, ki izhaja iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine.
Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev izhaja, da se je tožena stranka zavezala plačevati mesečno pavšalno najemnino za najete prostore, v kateri so bili vključeni vsi obratovalni stroški (ogrevanje, voda, električna energija in čiščenje). Takšen dogovor izrecno izključuje kakršnekoli ugovore tožene stranke iz naslova nižjih stroškov v času, ko naj tožena stranka prostorov dejansko ne bi več uporabljala. Zato se kot nerelevantno izkaže vprašanje višine tovrstnih stroškov v času po izpraznitvi prostorov s strani tožene stranke in pred prenehanjem najemnega razmerja.
ZUstS člen 44, 48. ZS člen 3, 3/2. ZPIZ-1 člen 15, 17, 18, 60, 66, 66/3, 81, 93, 94, 97, 160. ZUP člen 254, 264/2, ZDSS-1 člen 69, 74. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
invalidnost – samozaposleni
Ker je ustavno sodišče odločilo, da je 3. odstavek 66. člena ZPIZ-1, po katerem lahko samozaposleni zavarovanci v primeru III. kategorije invalidnosti uveljavijo le pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, v neskladju z ustavo, je za priznanje pravic tem zavarovancem potrebno smiselno upoštevati ureditev, ki velja za ostale zavarovance.
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 639, 659, 659, 659/2, 660. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
gradbena pogodba - neprerekana dejstva - dodatna dela - cena del - klavzula ključ v roke - izročitev in prevzem izvedenih del - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - uzance
Skladno z ustaljeno sodno prakso in 112. členom Posebnih gradbenih uzanc se šteje, da je bil prevzem opravljen najkasneje na dan začetka uporabe objekta.
Okoliščina, ko naročnik ne dopusti izvajalcu odprave sicer ugotovljene oziroma priznane napake, naročniku jemlje utemeljenost njegovih jamčevalnih zahtevkov (za odpravo napak na račun izvajalca, znižanje plačila, odstop od pogodbe). Naročnik je dolžan dovoliti izvajalcu, da napako odpravi. Takšna ureditev upošteva interes izvajalca, da napako (v primernem roku) odpravi sam. Izbira načina odprave napak je v domeni izvajalca.
Slabo finančno stanje in nelikvidnost toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnika za izterjavo terjatev, vendar bi moral tožnik za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe navesti in dokazati še aktivno ravnanje toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi postala izterjava terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
OZ člen 299, 299/2, 378, 417, 417/1, 419, 419/2, 426. ZPP člen 154, 212.
cesija – odstop bodočih terjatev v zavarovanje - anticipirana fiduciarna cesija – globalna fiduciarna cesija – naznanitev o cesiji
Po naznanitvi o cesiji je položaj dolžnika terjatve, ki je predmet zavarovanja, enak kot če bi bila terjatev normalno cedirana. To pomeni, da je dolžnik ne glede na fiduciarno naravo odstopa zavezan samo novemu upniku.
Med strankama je nesporno dejstvo, da do podelitve koncesije ni prišlo, zato je bila tožena stranka upravičena zahtevati povračilo vloženih sredstev, ni pa se uresničila situacija po 2. odstavku 4. člena Najemne pogodbe. Navedeno ne pomeni, da bi terjatev tožeče stranke iz naslova najemnin po Najemni pogodbi zaradi izostanka sklenitve koncesijske pogodbe (in posledično izostanka obračuna z vloženimi sredstvi tožene stranke) „ugasnila“. Ko je strankama postalo jasno, da do sklenitve koncesijske pogodbe ne bo prišlo in je tožena stranka objekte izročila tožeči, je terjatev tožeče stranke zapadla in od takrat nosi „samostojno naravo“, neodvisno torej od višine koncesnine, ki ob nesklenjeni koncesijski pogodbi, ni bila določena.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni dokazala, da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank ni mogoča vrnitev tožnika na delo, ampak je le navajala, da je zaradi recesije v težkem položaju, tako da ne zaposluje novih delavcev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da zavrne reintegracijski tožbeni zahtevek in sodno razveže pogodbe o zaposlitvi.