Upoštevaje, da se je tožena stranka s sporazumom, ki ga je sklenila s sindikatom, zavezala tožnikom izplačati terjatve iz delovnega razmerja iz naslova regresa za letni dopust, jubilejne nagrade za 10 let dela, solidarnostne pomoči in odpravnine, in da je bilo v sporazumu izrecno določeno, da lahko delavci terjatve uveljavljajo pred sodiščem, so tožbe delavcev dopustne. Tožbeni zahtevki so utemeljeni do višine, kot izhaja iz sporazuma, tako da jim je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo v tem delu utemeljeno ugodilo z izdajo zamudne sodbe.
Vročanje pisne obdolžitve in vabila na zagovor odvetniku, ki ga tožeča stranka ni pooblastila v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito. Zaradi te nezakonitosti je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – obveščanje zavoda
Četudi tožena stranka o spremembah programa razreševanja presežnih delavcev (oziroma seznama presežnih delavcev) ne bi obvestila Zavoda RS za zaposlovanje, ta okoliščina ne predstavlja kršitve, ki bi povzročila nezakonitosti rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki so bili uvrščeni na seznam po spremembi programa, s katerim se je skupno število presežnih delavcev znižalo, čeprav se je na seznam poleg prvotnih proizvodnih delavcev uvrstilo še manjše število režijskih delavcev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Delodajalec lahko organizira delovni proces v skladu s svojim potrebami in v okviru tega tudi odloča o ukinitvi posameznega delovnega mesta, vendar ob tem ne more organizacije delovnega procesa zlorabljati z namenom, da ukine delovno mesto in redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu zgolj zato, ker je v predhodnem sodnem postopku zaradi prenehanja delovnega razmerja uspel, tako da ga je bil delodajalec pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja.
ZDR člen 72, 73, 73/1. ZGD-1 člen 580, 580/4, 580/6, 591.
odpravnina – poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – pripojitev družbe
Vtoževana odpravnina sodi med terjatve v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja, pomeni pa obliko odškodnine. Skladno s pogodbo o zaposlitvi, s katero je bila odpravnina dogovorjena, je tožnica zaradi pripojitve družbe, pri kateri je funkcijo opravljala, do odpravnine upravičena. Obveznost izplačati odpravnino je s pripojitvijo prešla med obveznosti tožene stranke kot prevzemne družbe.
ZDR člen 182, 182/1, 185. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 27, 27/2.
odškodninska odgovornost delavca – škoda
Nastanek škode zaradi tožnikovega neupravičenega izostanka z dela bi morala tožeča stranka dokazati, pri tem bi bila eventualno upravičena do odškodnine oz. ustrezne odmene v spornem obdobju po urni postavki pomožnih del oz. v skladu z osnovo plače toženca v zadnjem mesecu, ne pa do pavšalne odškodnine po kolektivni pogodbi dejavnosti v višini 5-kratnika toženčeve plače.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka, ki je – glede na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so bile sklenjene v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – razpolagala le z zaposlitvijo za določen čas, za to zaposlitev pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila dolžna ponuditi, razen v primeru, če so pogodbe o zaposlitvi za določen čas prikrivale zaposlitev za nedoločen čas.
plača – sprememba pogodbe o zaposlitvi – ustni dogovor – dejansko delo
Tožena stranka ni mogla skleniti ustnega dogovora o nižji plači, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, čeprav je tožnik opravljal drugo, manj zahtevno delo. Tožniku bi morala ali zagotoviti opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ali pa bi morala uskladiti pogodbo o zaposlitvi z delom, ki ga je tožnik opravljal, prek instituta spremembe pogodbe o zaposlitvi. Kljub opravljanju drugega dela je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo razlike do plače po pogodbi o zaposlitvi utemeljen.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – duševne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti kot podlaga za odškodnino zajema vse omejitve, ki jih ima oškodovanec in za katere je glede na redni tek stvari gotovo, da jih bo imel tudi v bodočnosti. Čeprav izvedenec ugotovi, da po uspešnem zdravljenju ni vzrokov za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, se lahko odškodnina prisodi, če o omejitvah izpovejo priče, ker dokaz z izvedencem ni vreden več kot dokaz s pričo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – organizacijski razlog – povračilo stroškov v zvezi z delom
Na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki prišlo do reorganizacije zaradi ekonomskih razlogov, v okviru katere je bilo delovno mesto, na katerem je delala tožnica, ukinjeno, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Ker so tožnici potni stroški nastali pri opravljanju dela pri toženi stranki, je upravičena do povračila potnih stroškov ne glede na dejstvo, da tožnica za vse poti ne razpolaga s potnimi nalogi.
Pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) je bistveno, ali je zavarovanec zmožen v polnem ali krajšem delovnem času od polnega opravljati delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, s tem, da zavarovancu ni mogoče določati omejitev pri delu. Omejitve so namreč vezane na invalidski postopek.
zamudna sodba – vročanje tožbe – izostanek odgovora na tožbo
Na sedežu tožene stranke ni bilo hišnega predalčnika in se je obvestilo o prispeli pošiljki pustilo na vratih naslovnika. Tako je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena. Razlogi, zakaj hišnega predalčnika ni bilo, za presojo vročanja in zakonitosti izpodbijane zamudne sodbe, niso bistveni.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1994) člen 11.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je treba upoštevati ne le delovno dobo pri toženi stranki, ampak še delovno dobo pri njenem prejšnjem delodajalcu, od katerega je na podlagi instituta prevzema delavcev prešla k toženi stranki.
ZSPJS člen 16, 16/2, 16/3, 47, 47/8, 52, 52/1. ZRPJZ člen 14. ZJU člen 24, 111, 115. ZJU-B člen 84. Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 14, 14/3.
javni uslužbenec – napredovanje – napredovanje v višji plačni razred – napredovanje v višji naziv
Vse do uveljavitve Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v letu 2008 so se za napredovanje v višji plačni razred uporabljale določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki je bil sprejet na podlagi ZRPJZ. Vse do tega dne so se poleg teh določb, ki se nanašajo na napredovanje javnega uslužbenca v višji plačni razred znotraj naziva oziroma delovnega mesta, uporabljale določbe o napredovanju iz ZJU, ki se nanašajo na napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv.
dodatek za nego otroka – posebna nega in varstvo – alergije
Pri otroku je zaenkrat podana alergija le na dve osnovni hranili, brez navzkrižnih učinkov z ostalimi osnovnimi hranili, kar pomeni, da ne gre za alergijo na večje število osnovnih hranil, ugotovljene stopnje preobčutljivosti pa tudi niso visoke. Iz teh razlogov pri otroku ne gre za hudo bolezen v smislu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno varstvo in nego, zato tožeča stranka ni upravičena do dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je utemeljena, saj je tožnica s tem, ko je shranjevala sestavne dele očal, kršila navodila delodajalca, skladno s katerimi je prepovedano odnašati očala in njihove sestavne dele iz proizvodnje v garderobe.
denarno nadomestilo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov ni izredna odpoved po določbi 112. člena ZDR, temveč jo je glede posledic mogoče obravnavati le kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Za tak primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca pa 19. člen ZZZPB izrecno izključuje pravico do denarnega nadomestila.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/6, 113. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – kriteriji za izbiro – vzgoja in izobraževanje
Ukinitev zagotavljanja finančnih sredstev za plačo oziroma za nadomestilo plače za delavca, ki mu iz razloga organizacijske narave ni bilo mogoče nadalje zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen ekonomski (poslovni) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki naložilo, da tožnici omogoči dostop do vsega gradiva, dokumentacije, delovnih sredstev in osebnih stvari, ki so se nahajale na njenem delovnem mestu, ni utemeljen, saj tožnica ni izkazala, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek nenadomestljive škode. Že pred podajo predloga za izdajo začasne odredbe je namreč tožena stranka tožnici omogočila dostop do vseh v predlogu omenjenih predmetov.
ZPP člen 2, 236. ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – dokazovanje – priča
Ker tožena stranka ni pojasnila, kaj bi o očitanih kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja izpovedala predlagana priča, oziroma ker je navedla le, da bi priča pojasnila dogajanje na zagovoru tožnice (kar je razvidno iz zapisnika z zagovora), je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza utemeljeno zavrnilo.
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Skladno s tem pravilom je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker toženi stranki ni naložilo v plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska odškodnine po 1. odst. 118. člena ZDR, saj jih tožnica s tožbo ni zahtevala.