Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 18, 18/2, 25, 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - proizvodno vezana plačila - posebna premija za bike in vole - centralni register goved - premik goved - rok za sporočanje in vpis podatkov v register
Iz 18., 25. in 26. člena Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved je razvidno, da je obveznost sporočanja podatkov na imetniku govedi, ki je odgovoren tudi za točnost sporočenih podatkov. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da odhod živali ni bil pravočasno javljen v CRG glede na rok iz Pravilnika. Tožnica sicer zatrjuje, da je podatke pooblaščeni organizaciji sporočila pravočasno (tj. v roku 4 dni po dogodku), s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnila, vendar pa sodišče temu ugovoru ne more slediti. Dejanska podlaga za odločitev v tej zadevi so podatki v CRG in iz njih je prvostopenjski organ pravilno izhajal, ko je odločal o tožničinih zahtevkih. Tožnica bi morala najprej zahtevati popravo podatkov v CRG, če je menila, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo odločbe z ustreznim pravnim sredstvom. Ob stanju vpisov v CRG, ki izkazujejo nepravočasnost vpisa, pa je dejansko stanje v tem delu pravilno ugotovljeno.
Pravica do vstopnega DDV je temeljna pravica in je jasno zapisana v določbah ZDDV-1 ter je tesno povezana z nevtralnostjo DDV. Vendar v konkretnem primeru ni možno te pravice priznati tožniku, saj ne gre za tožniku opravljeno dobavo blaga s strani izdajatelja računa. Tožnik ni izkazal, da je šlo za njemu opravljeno dobavo blaga s strani izdajatelja računa, zato tudi ni nastala pravica do odbitka davka. Tudi iz prakse SEU izhaja, da mora biti na računu zaračunana dejanska transakcija, da je DDV resnično dolg do države oz. da nastane pravica do odbitka vstopnega DDV. Zgolj zato, ker je DDV na računu naveden, ne da bi bila zaračunana resnična transakcija, pomeni, da DDV ni resnično dolg do države oz. da ne nastane pravica do odbitka vstopnega DDV.
Četudi je vplivno območje po zgraditvi stanovanjske stavbe z izvedenskim mnenjem nesporno dokazano in je bila tožeča stranka v upravnem postopku v skladu z določbo 64. člena ZGO-1 pravilno vključena v postopek, to ne pomeni hkrati tudi, da ima slednja po njenem zgolj pavšalnem sklicevanju na ZGO-1 v teh predpisih pravno podlago za izdajo soglasja k predmetni gradnji.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci uveljavljajo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih, za kar pa v tem primeru zatrjevanega zimskega osenčenja rastlinjakov ne gre.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - zavrženje tožbe
Oseba, ki ni bila udeležena v upravnem postopku, v katerem je bil izdan akt, ki ga želi izpodbijati pred sodiščem, mora najprej doseči udeležbo v postopku izdaje izpodbijanega akta, oziroma izpodbijati upravni akt, s katerim ji je bila ta pravica odrečena.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 286, 286/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - stranka v postopku - upravni spor - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Glede na to, da je tožnik lahko po zakonu zgolj oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, tožnik v tem postopku nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora, ne glede na to, da mu je bila odločba drugostopenjskega organa o zavrnitvi pritožbe inšpekcijskega zavezanca zoper izpodbijani sklep vročena.
ZKZ člen 64, 65, 65/1. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 16. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
komasacija - komasacijski sklad - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - nova razdelitev zemljišč - pravica do sodelovanja v postopku - uvrstitev zemljišč v vrednostne razrede - absolutna bistvena kršitev postopka
Prvostopenjski organ bi tožnikovo pripombo o dodelitvi zaokroženih zemljišč pred odločitvijo v zadevi moral reševati, pri tem pa mu dati tudi možnost sodelovanja oziroma podaje izjave o odločilnih dejstvih iz prvostopenjske odločbe. Niti iz spisne dokumentacije ne izhaja, da bi tožnikova pripomba bila presojena kot neutemeljena ter da bi tožnik pred odločitvijo v zadevi imel možnost izjaviti se o dejstvih, na katerih odločitev v tem delu temelji, razlogi za odločitev, s katerimi drugostopenjski organ dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe, pa nimajo podlage v predhodno pravilno izvedenem postopku.
Uvrstitev zemljišč v vrednostne razrede pomeni uvrstitev zemljišč glede na kakovost oziroma glede na uporabnost za kmetijsko proizvodnjo.
soglasje za gradnjo objekta v gozdu - postavitev čebelnjaka - posegi v gozd - pristojnost soglasodajalca
Organ bi moral v zadevi presojati le, ali bodo vplivi objekta, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za izdajo soglasja, bistveno ogrozili funkcije gozdov. Če bi tožnik pridobil soglasje k postaviti objekta z namembnostjo čebelnjaka in v dimenzijah, kot jih je opredelil v zahtevi, v naravi pa bi bil dejansko zgrajen drug objekt (z drugačno namembnostjo, zmogljivostjo ali dimenzijami), bi bil to razlog za ukrepanje pristojnega inšpektorja, ker bi navedeno dejansko stanje kazalo, da investitor za tak objekt nima soglasja po določbah ZG.
upravni postopek - davčni postopek - izredna pravna sredstva - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kasnejše drugačno stališče o uporabi materialnega zakona
V obravnavanem primeru je sporno, ali je treba tožnikovo zahtevo za odpravo odločbe organa prve stopnje po nadzorstveni pravici obravnavati vsebinsko ali pa jo kot nedovoljeno zavreči. Stališče tožene stranke, da ni upravičena presojati zadeve z uporabo tega izrednega pravnega sredstva zato, ker je odločala že o pritožbi in to zavrnila ter torej prvostopenjsko odločbo potrdila kot zakonito, po presoji sodišča ni utemeljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - odstranitev objekta
Inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalnih prizidkov in vzpostavitev prejšnjega stanja ni določen z izpodbijanim sklepom, temveč z odločbo z dne 22. 4. 2008, ki je bila izdana zaradi nelegalne gradnje. Izpodbijani sklep pa izvršbo le dovoljuje.
Gradbeno dovoljenje se ne nanaša na pot, na katero naj bi investitorka in ostali uporabniki njene nepremičnine nezakonito posegali, kar pomeni, da se tožnikovi razlogi, navedeni v predlogu za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja, neposredno ne nanašajo na odločbo, ki naj bi bila nična.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 62, 66, 66/1, 66/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - emisije
Ljudje, ki živijo v neki krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. To pomeni, da vsak vpliv še ne pomeni prekomernega posega v pravni položaj lastnika.
Tožnica ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru zaščite javne koristi. Javno korist v upravnem postopku je dolžan v prvi vrsti varovati upravni organ, ki je pristojen za odločanje, kar vključuje tudi odločanje na drugi stopnji (7. člen ZUP), ter državni tožilec in državni pravobranilec.
upravni postopek - davčni postopek - izredna pravna sredstva - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kasnejše drugačno stališče o uporabi materialnega zakona
V danem primeru je sporno, ali je treba tožnikovo zahtevo za odpravo odločbe organa prve stopnje po nadzorstveni pravici obravnavati vsebinsko ali pa jo kot nedovoljeno zavreči. Stališče tožene stranke, da ni upravičena presojati zadeve z uporabo tega izrednega pravnega sredstva zato, ker je odločala že o pritožbi in to zavrnila ter torej prvostopenjsko odločbo potrdila kot zakonito, po presoji sodišča ni utemeljeno.
Sprememba predpisa mora biti sprejeta po enakem postopku, kot velja za sam predpis, ne pa s popravki, zato takšne določbe, ki dejansko spreminja PUP, ni mogoče uporabiti in na njeni podlagi utemeljevati zavrnitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.
Ničelni odmik od meje s sosednjim zemljiščem je določen zaradi načina gradnje stavbe (dvojčka ali vrstne stavbe), medtem ko na preostalih robovih stavbe ni ovire za zahtevo po najmanj 4-metrskem odmiku od sosednje parcele.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - sprememba namembnosti - podatki iz PGD
Upravni organ je dolžan odmeriti komunalni prispevek v zvezi z načrtovano spremembo namembnosti v obsegu, kakršen je prikazan v PGD in za katerega naj bi upravna enota izdala gradbeno dovoljenje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe
Določba 24. člena ZBPP organu dovoljuje zgolj presojo, ali v zadevi obstoji očiten (na prvi pogled viden) razlog, zaradi katerega prosilec ne more pričakovati, da bo s pravnim sredstvom, kot je to v obravnavanem primeru, uspešen. Zaključki toženke, da tožnik tudi k prošnji za BPP ni podal dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe o storitvi zatrjevanih kaznivih dejanj, tako presegajo kriterij, kot je določen v tretjem odstavku 24. členu ZBPP.
urejanje in evidentiranje meje - neskladje med urejeno in katastrsko mejo - mejna obravnava - podpis zapisnika mejne obravnave - domneva strinjanja s potekom meje
Kolikor se tožnik sklicuje, da je bilo med lastniki sosednjih parcel dogovorjeno, da se meja med (novo nastalima) parcelama določi na podlagi dejanskega uživanja, sodišče pojasnjuje, da v skladu s tretjim odstavkom 31. člena in četrtim odstavkom 38. člena ZEN v zemljiškem katastru ni mogoče kot urejene meje evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Da bi v tem delu šlo za izravnavo meje po 60. členu ZEN, pa noben podatek v upravnem spisu ne izkazuje.
Kolikor tožnik trdi, da meja med (novo nastalima) parcelama in njegovo parcelo ni pravilno urejena, ker mejna točka ni določena skladno s katastrsko mejo, sodišče iz upravnih spisov ugotavlja, da je bil tožnik navzoč na mejni obravnavi. Zapisnik o mejni obravnavi je podpisal in ni dopisal nobenih pripomb k poteku postopka mejne obravnave oziroma k navedbam v zapisniku. S tem se šteje, da je s pokazano mejo soglašal in je zato upravni organ imel podlago za odločitev o evidentiranju urejene meje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - pravnomočno končan kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnik se v tožbi sklicuje na priloženo dokumentacijo, s katero dokazuje, da je bilo v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, dejansko stanje zmotno ugotovljeno, kar pa po zakonu ni dopusten razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
pravnomočna odločitev o prepovedi vlaganja novih prošenj - vložitev nove prošnje - nedovoljena prošnja - zavrženje prošnje
Tožnica je prošnje vložila v času, ko je zanjo veljala prepoved vlaganja prošnje po petem odstavku 20. člena ZBPP. Ob dokončni (in pravnomočni) odločitvi o prepovedi vlaganja prošenj in nespornem dejstvu, da so bile obravnavane prošnje tožnice vložene še v času veljavne prepovedi, je organ za BPP sprejel pravilen zaključek o nedovoljenosti vložitve prošenj za BPP.