KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00086181
KZ-1 člen 20, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 367, 367/2, 370, 370/1, 370/2, 390, 450a, 450a/4.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sporazum o priznanju krivde - upravičenci do pritožbe - nedovoljena pritožba
Zoper dele sodbe, ki so predmet sklenjenega sporazuma (kar zajema tudi odločbo o kazenskih sankcijah), je obdolžencu (in ostalim upravičencem) pravica do pritožbe po zakonu odvzeta.
izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - ustavitev kazenskega postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - preuranjena odločitev
Drži, da je v nadaljevanju manjkala pravočasnost obvestitve prvostopenjskega sodišča o odsotnosti oškodovanca z glavne obravnave dne 17. 2. 2025, vendar je pri presoji pravilnosti in zakonitosti ustavitve kazenskega postopka zoper obdolženega C. C. s sklepom I K 27549/2024 z dne 17. 2. 2025 treba v ozir vzeti dejstvo, da je oškodovani A. A. na prvostopenjsko odločitev takoj reagiral, ob predložitvi ustrezne listinske dokumentacije tudi z dovoljenim pravnim sredstvom, ko si s predmetno pritožbo prizadeva izničiti presumpcijo umika nadaljnjega kazenskega pregona obdolženca, s čimer je še dodatno izrazil voljo in interes po nadaljevanju kazenskega postopka.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - razpravno in preiskovalno načelo - trditveno in dokazno breme - družinski člani - osebni podatki
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka), v katerem velja razpravno načelo, preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju.
DZ člen 135, 141, 141/8, 189, 197, 197/1. ZIZ člen 197, 238f.
odločanje o stikih z otrokom - sprememba odločitve o stikih - določanje višine preživnine - zvišanje preživnine
Sodišče druge stopnje meni, da so ostali, s sklepom določeni stiki, ob minimalni razumskosti in zmožnosti dogovarjanja sicer dovolj določljivi. Ker pa oče v pritožbi izpostavlja, da "opustitev konkretizacije odpira prostor za arbitrarnost in nadaljevanje konfliktov med staršema", kar gotovo ni v korist sinov udeležencev, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbi in določilo konkretne dneve stikov med tedenskimi počitnicami ter jasno opredelilo tudi stike v poletnih počitnicah.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju
Na podlagi navedenih strokovnih mnenj, ki sta obe argumentirano podani, izhaja, da otrok (sin) v obdobju adolescence potrebuje bolj očeta kot mater, ker se z očetom v obdobju adolescence lažje identificira, pri čemer mu oče postavlja tudi ustrezne meje in daje pozornost. Navezanost otroka na mater pa se je razrahljala.
izvršba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - zamuda roka
Sklicevanje upnikov, da je nevložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka mogoče pripisati naključju, ki se jim je pripetilo, ker se utemeljeno pričakovali, da bo njihova terjatev v naslednjem letu poplačana, saj sta dolžnika plačevala mesečne obroke še skoraj celo leto po izdanem sklepu o ustavitvi izvršbe, ne predstavlja upravičenega razloga za ugoditev predlogu za vrnitev postopka v prejšnje stanje.
Med otrokom in materjo je potrebno le urediti stike, katere otrok zavrača s sklicevanjem na manipulacijo matere. Oče pa stike med materjo in otrokom ne preprečuje, nasprotno, otroka, tako iz podatkov spisa, vzpodbuja k stikom z materjo. Prvostopno sodišče ima tako prav, da v obravnavanem primeru ne obstajajo spremenjene razmere, ki narekujejo izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka.
prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sklep o prekinitvi postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Ker je bil zoper tožnico začet postopek zaradi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo in še ni bil zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi pravdnega postopka pravilna (3. točka prvega odstavka 206. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087748
OZ člen 300, 300/1, 302. ZNP-1 člen 40, 42, 203, 207, 209, 210. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-6, 341, 350, 365, 365/1, 365/1-2.
sodni depozit - uradni pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nedovoljeno razpolaganje strank - upniška zamuda - pogoji za sodni depozit - stopnja verjetnosti - hiter postopek - upniško dolžniško razmerje - pravilna uporaba materialnega prava - stroški pritožbenega postopka - smiselna uporaba določb
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala razlog za položitev sodnega depozita, sodišče prve stopnje pa je pravilno izpolnjenost pogojev za sodni depozit preverilo hitro in na podlagi verjetnosti ter pravilno uporabilo materialno pravo.
ogroženost otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - denarna kazen - stiki pod nadzorom - zaščita žrtve - povzročitelj nasilja v družini - psihično nasilje
Denarna kazen v družinskih postopkih zavarovanja z začasno odredbo ni namenjena kaznovanju preteklih neustreznih ravnanj in kršitev začasne odredbe, temveč je sredstvo za prisilitev udeležencev, da spoštujejo začasno odredbo, torej da ravnajo v skladu z njo oziroma se vzdržijo z začasno odredbo prepovedanih ravnanj.
Žrtev nasilja ima pravico, da izrazi svoja čustva, prav tako ima pravico, da določena ravnanja ali govorjenja nasprotnega udeleženca dojema kot neprijetna in grozeča ter da se nasprotnega udeleženca boji; po drugi strani nasprotni udeleženec nima pravice določati, katero njegovo vedenje oziroma ravnanje je lahko prepoznano kot nadležno ali grozeče in česa se predlagateljica "sme" bati.
dopolnitev sodbe - stroški začasnega zastopnika - povrnitev stroškov začasnega zastopnika - predlog za dopolnitev sodbe - zavrnitev predloga - uspeh v pravdi - dolžnost plačila - začasni zastopnik
Stroški začasnega zastopnika so del pravdnih stroškov, saj gre za izdatek, ki nastane med postopkom (151. člen ZPP) in se o njih (v nadaljevanju) odloča glede na uspeh v pravdi. Ker pa ti stroški v času izdaje sodbe po višini še niso bili znani, ne morejo biti predmet izdaje dopolnilnega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje v sodbi odločilo o vseh potrebnih zahtevkih, pogoji za izdajo dopolnilne sodbe niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087122
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIZ člen 192, 192/3. ZPP člen 154, 154/1, 340, 341, 358, 358/1, 358/1-2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - predpostavke civilnega delikta - protipravno ravnanje sodnika - kršitev profesionalnih standardov ravnanja - predmet izvršbe - cenitev vrednosti nepremičnine - neusklajenost podatkov - kataster - zemljiška knjiga - ničnost upravnih odločb - izvedenec kot sodnikov pomočnik - pretrganje vzročne zveze - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - ustavnost in zakonitost - odškodninska tožba - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V primeru ugotavljanja odgovornosti države za povzročeno škodo, ki bi jo naj pri opravljanju svojega dela storil državni organ, zlasti pri ugotavljanju kvalificirane protipravnosti njegovega ravnanja, je treba upoštevati naravo dela, v konkretnem primeru je to "sojenje". Protipravnost sodnikovega ravnanja v smislu odškodninskega prava bi tako lahko bila podana le ta takrat, ko je napaka v procesu sojenja posledica kršenja izrecnih določb zakona, kot tudi, če je posledica napake v metodi dela, v pravilih stroke, ki nasprotuje običajnemu načinu opravljanja sodniške službe. Merilo za presojanje protipravnosti ravnanja sodnika je tudi standard dolžnostnega ravnanja, ki se zahteva od določenega človeka (sodnika). Za presojo protipravnosti sodnikovega ravnanja je tako odločilno, ali je sodnik v konkretnem primeru ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške službe.
Kar zadeva ravnanje sodnih izvedencev med sodnimi postopki, kamor spadajo cenilci nepremičnin, pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da v odškodninsko odgovornost države za delo sodišča ni mogoče šteti tudi delovanja sodnih izvedencev in cenilcev. Ko je govora o škodi, ki jo povzroči država, jo dejansko povzročijo državni organi, zato sodišče kot državni organ predstavlja sodnik, ki ima v državi funkcijo sojenja.
Ko je izvedenec imenovan za delo v konkretnem sodnem postopku, mu tako teorija kot sodna praksa priznavata položaj specifičnega pomočnika sodišča. Vendar pa ga tak položaj, v katerem ima sodni izvedenec lahko tudi dokaj aktivno vlogo, še ne izenačuje s sodnikom oziroma njegovo delo ni tako neločljivo povezano s sodnikovim, da bi šlo dejansko za sodnikovo delovanje in s tem za delo sodišča oziroma države.
oporočna dedinja - sklep o dedovanju - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - sprememba obsega zapuščine - popravni sklep o dedovanju - popravni sklep o obsegu zapuščine - skupna lastnina
Izpodbijani popravni sklep v pisnih pomotah predstavlja izvedbo tehnične narave potrebne zaradi vpisa v zemljiško knjigo. Dedič lahko deduje tisto premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti. Ne more pridobiti več pravic, kot jih je imel pred tem zapustnik. S sklepom o dedovanju pritožnica ni učinkovito pridobila lastninskih upravičenj na nepremičnini do celote, saj več pravic, kot jih ima zapustnik, ne more dobiti. Ravno pritožnica ima interes za izdajo izpodbijanega sklepa, saj bo tako realizirana lastninska pravica z vpisom v zemljiški knjigi na nepremičnini zapustnika, s sklepom o dedovanju pa tega ne bi mogla, saj bi zemljiškoknjižno stanje zaradi nemožnosti vpisa (zaradi neprimerne podlage) ostalo nespremenjeno in bi morala kvečjemu sama sprožiti drug ustrezen postopek.
Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da na navedenem parkirišču obtoženi ni mogel pričakovati absolutne zasebnosti, oprlo na s spisom skladno ugotovitev, da je bil videonadzor vzpostavljen s strani omenjenih gospodarskih družb zaradi zaščite (osebne varnosti in premoženja) uporabnikov parkirišča, očitno neposredno lokacijsko in funkcionalno povezanega z gospodarsko dejavnostjo družb.
Objektivno opravičljivo ne more biti pričakovanje obtoženca, da mu na navedenem parkirišču pripada popolna zaščita lastne podobe ter lastnih aktivnosti pred pogledi tretjih, upoštevaje, da sama lokacija parkirišča v neposredni fizični bližini omenjenih gospodarskih subjektov od povprečno razumnega slehernika terja zavedanje tudi o vsebinski povezavi lokacije z interesi gospodarskih družb, da zaščitijo svoje gospodarsko poslovanje. Tovrsten interes tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje obseg nadzora, določen z njegovim načinom, ki hkrati determinira tudi stopnjo posega v zasebnost prizadetega posameznika, predstavlja upravičeno dejansko podlago za sklep, da z videonadzorom pridobljeni (in kasneje policiji izročeni) posnetki ne morejo biti predmet predlagane izločitve.
ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-2. URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - delno zavrženje tožbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
sodba na podlagi pripoznave - zavrženje dela tožbe - pomanjkanje pravnega interesa
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
ZDR-1 člen 35, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3. ZPP člen 286, 286/3. ZVZD-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost delavca na delovnem mestu - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Čeprav je tožnica pred tem delala za toženko skoraj 40 let, že en tovrsten dogodek (opravljanje dela v visoko alkoholiziranem stanju) predstavlja hujšo kršitev pravil in obveznosti iz delovnega razmerja. Ravnanja tožnice ne spremeni dejstvo, da ni pila na delovnem mestu, ampak večer prej. Delo je opravljala v skladišču, kjer viličarji vozijo palete, sodelovala je pri pripravi izdelkov in palet, prisotna je bila ob natovoru, zato je obstajala velika nevarnost, da pride do poškodb. Poleg tega je morala skrbeti za pravilno oznako blaga, ob napačni oznaki blaga pa bi toženki lahko nastala premoženjska škoda v obliki penalov. Toženka je tako dokazala, da je bilo izjemno pomembno, da so tožnica in ostali delavci spoštovali pravilo, da dela ne opravljajo pod vplivom alkohola, saj bi lahko prišlo do hudih poškodb, nastala pa bi lahko tudi materialna škoda.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. DZ člen 67.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za začasno odredbo
V tem postopku zavarovanja tožnico vodi interes po ohranitvi možnosti uveljavitve njene denarne terjatve, ne pa, da se ohrani toženčeva lastninska pravica na navedenih nepremičninah in družbi, ki sodi v toženčevo posebno premoženje. Na tem premoženju tožnica ne uveljavlja svoje premoženjske (stvarnopravne) pravice, kot bi to izhajalo iz navedb pritožbe. S tožbo uveljavlja svojo premoženjsko (obligacijsko) pravico (terjatev) do tega premoženja, ki je hkrati, če se bodo njene trditve izkazale za utemeljene, breme toženčevega posebnega premoženja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nasilje v družini - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - vinjenost na delovnem mestu
Toženka je v dokaznem postopku dokazala nasilje tožnika nad partnerko dne 15. 2. 2024 in tudi več let pred tem, kot tudi, da je bil dne 15. 2. 2024 na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Sodišče prve stopnje sicer ni ugotavljalo, ali je tožnik z očitanim nasilnim ravnanjem nad svojo partnerko izpolnil tudi zakonske znake kaznivega dejanja, vendar to ni bilo potrebno, saj je ugotovilo, da gre za hujšo naklepno kršitev po 2. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kar zadostuje za presojo zakonitosti izredne odpovedi.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da opravljanje dela pod vplivom alkohola predstavlja hujšo kršitev pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je zaradi te kršitve zaupanje porušeno do te mere, da delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Toženka je dokazala, da je tako zaradi tožnikovega nasilnega ravnanja do izvenzakonske partnerke kot alkoholiziranosti na delovnem mestu izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1,