KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00088980
KZ člen 27, 95, 96, 96/2, 244, 244/1, 244/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 26, 26/1, 26/1-2. ZGD-1 člen 247, 247/2, 247/4, 263. OZ člen 50. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - blanketna norma - pridobivanje lastnih delnic - nakup lastnih delnic - zakonske omejitve - nični pravni posli - skrbnost in odgovornost poslovodje - izraba položaja - obstoj kaznivega dejanja - pomoč - subjektivni znaki kaznivega dejanja - naklep - zavest o protipravnosti - cena za odkup delnic - izdaja fiktivnih računov - navidezen pravni posel - pravna zmota - pridobitev premoženjske koristi - sklicevanje na strokovno mnenje - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - dogovor pogodbenih strank - izpovedba soobdolženca - nemogoča izvedba dokaza - smrt pogodbene stranke - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do poštenega sojenja - odločitev o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - dosežena velika premoženjska korist - kvalifikatorna okoliščina - obteževalna okoliščina - kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je naklep obtoženega A. A. kot pomagača glede dejanja direktorja C. C., zadostno izkazan s tem, da mu je bilo jasno predstavljeno, da slednji za družbo D. d.d. ne more legalno odkupiti delnic po ceni, za katero sta se dogovarjala in so mu bili predstavljeni tudi vzroki za to, da pa odkup (mimo kogentnih zakonskih določil) lahko izvedeta na način, da v pogodbo za delnice napišeta nižjo ceno od dejansko dogovorjene, razlika do polnega izplačila za delnice pa se pokrije na podlagi fiktivnega računa v okviru gradbene pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082327
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 358, 358-1.
grdo ravnanje - kaznivo dejanje grožnje - oprostitev obtožbe - zakonski znak kaznivega dejanja - ali je dejanje kaznivo dejanje - direktni naklep - določen opis kaznivega dejanja
Državni tožilec v pritožbi ne pojasni, kateri del opisa vsebuje poseben namen obdolženke, da je dejanje storila zato, da bi oškodovanko vznemirila, temveč poudarja le posledico obdolženkinega ravnanja v smislu, da je oškodovanko z grdim ravnanjem vznemirila. Opis nastanka posledice pa še ne pomeni opisa namena kot subjektivnega dela biti kaznivega dejanja, saj na tak namen ni dopustno le sklepati iz opisa posledice.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - vročitev predloga za podaljšanje pripora - begosumnost
Glede na navedeno drži, da zagovornica ni imela možnosti seznanitve s predlogom za podaljšanje pripora pred izdajo sklepa o podaljšanju pripora. Skladno z drugim odstavkom 205. člena ZKP pa bi ji morala biti dana možnost, da na tak predlog odgovori. Ker ji ta možnosti ni bila dana, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, pravico do obrambe, in sicer do izjave, pri kateri vpliva na zakonitost sklepa ni treba izkazati.
Glede na izveden dokazni postopek in več razpisanih narokov za glavno obravnavo je pritrditi pritožbi, da je razpravljajoča sodnica ne glede na to, da v zadevi glavne obravnave v novem sojenju še ni razpisala, izpodbijani sklep izdala v fazi med dokaznim postopkom. Upoštevaje določbo četrtega odstavka 340. člena ZKP, pritožba zoper izpodbijani sklep v tej fazi postopka ni dovoljenja, temveč je takšen sklep mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo. Ob tem pa napačen pouk v izpodbijanem sklepu, in sicer, da je dopustna pritožba na Višje sodišče v Mariboru, ne more konstruirati pravice, ki je zakon ne predvideva. Če pritožba zoper sklep ni dovoljena, namreč tega nepravilen pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - izvedensko mnenje - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - zapisnik o zaslišanju - mladoletni otrok kot oškodovanec - pravni pouk - zaupna oseba
Obdolženi namreč prezre, da je oporekanje vsebini izvedenskega mnenja, načinu dela sodne izvedenke in njeni nepristranskosti stvar dokazne ocene sodišča prve stopnje v nadaljevanju kazenskega postopka, ko bo v okviru postopka dokazovanja po potrebi izvedensko delo (vnovič) dopolnilo ter sodno izvedenko (ponovno) zaslišalo ali morebiti izvedenstvo zaupalo še drugemu sodnemu izvedencu, nikakor pa gre ne za vprašanje (ne)zakonitosti dokaza, za katerega ni dvoma, da je v danem primeru pridobljen na zakonit način.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00084765
KZ-1 člen 83. ZKP člen 511, 511/5.
sodna rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - osebni stečaj prosilca - zdravstvene težave - zavrnitev prošnje - načelo kontradiktornosti
Pritožnik sam navaja, da izbris obsodbe iz kazenske evidence potrebuje zaradi odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja. Navedba pritožnika, da bi z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence lahko dosegel odpust obveznosti, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni tista tehtna okoliščina na podlagi katere bi, ob dejstvu, da obsojeni ni bil obsojen za novo kaznivo dejanje in drugih okoliščinah, ki jih izpostavlja pritožnik, lahko lahko vodili do drugačne odločitve, kot jo izpodbija s to pritožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00089809
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 90/3, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 42, 339, 339/2, 357, 357-4, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. URS člen 29, 35, 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/3, 6/3-d.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - izločitev dokazov - pravica do komunikacijske zasebnosti - nedovoljen dokaz - izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev sodnikov - seznanitev z dokazom, ki bi moral biti izločen - presoja spoznavnega pomena dokaza za obsodilno sodbo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - novo sojenje - ponovitev dokaznih predlogov - relevantnost predlaganih dokazov - izvedensko mnenje - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - pristop na narok z zamudo - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja
V primeru, da se v postopku odločanja o kateremkoli vprašanju član senata seznani z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisa, ne sme odločati o obtožbi, vendar le tedaj, kadar je vsebina dokaza takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev (2. točka drugega odstavka 39. člena ZKP). Da je izločitev člana senata potrebna, morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) seznanitev z nedovoljenim dokazom in (2) vsebina dokaza je takšna, da bi lahko vplivala na odločitev člana senata.
O usodi dokaznih predlogov, podanih v prvotnem, ne pa tudi v novem sojenju, je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da mora sodišče v primeru, ko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločiti o procesnih predlogih, ki jih stranke podajo v okviru tega sojenja in svojo odločitev obrazložiti, ni pa se dolžno (ponovno) opredeljevati do dokaznih predlogov, ki so jih stranke podale v predhodnem sojenju (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 22995/2017 z dne 25. 5. 2023).
Na naroku za glavno obravnavo dne 18. 3. 2024 je svoje mnenje podala še druga izvedenka, dr. G., ki ji je bilo tako kot izvedenki U. U. strokovno mnenje poslano skupaj z vabilom na narok, hkrati pa ji je bilo naročeno, da se do zaslišanja seznani s pripombami iz strokovnega mnenja. Kot izhaja iz zapisnika v glavni obravnavi, je bila tudi na tem naroku omogočena navzočnost dr. A. kot strokovne pomoči obrambi. Slednji se naroka ni udeležil. Ob tem je treba pojasniti, da je bila izvedenka dr. G. vabljena na narok dne 18. 3. 2024 ob 10:30 uri, vendar takrat na narok ni pristopila, to je storila šele ob 11:41 uri. Kot je bilo kasneje ugotovljeno, je zamudila, ker je čakala pred napačno razpravno dvorano. V vmesnem času je dr. A., ki naj bi čakal pred razpravno dvorano, odšel, zato ob kasnejšem zaslišanju izvedenke ni bil prisoten. Pritožbeno sodišče obtožencu pojasnjuje, da iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je imel dr. A. možnost, da se naroka udeleži, sodišče je namreč stranke postopka obvestilo o tem, da bo na naroku svoje mnenje podala izvedenka, prisotnost dr. A. je bila izrecno dovoljena, slednji pa je po navedbah obtoženca celo prišel na sodišče. Pritožbenih navedb obtoženca, da je bil dr. A. med odmorom odslovljen, zapisnik glavne obravnave, ki ga je obtoženec brez pripomb podpisal, ne potrjuje. Iz zapisnika pa tudi ne izhaja kakršnokoli aktivno ravnanje obtoženca (ali obtoženke), da se zagotovi njegova prisotnost (ni zaprosil, da se mu karkoli sporoči ali počaka njegova vrnitev), ali kakršnakoli graja postopka, zaradi njegove neudeležbe. Pritožbeno sodišče vsled navedenega zaključuje, da je imela obramba možnost, da si pri zaslišanju izvedenke dr. G. pomaga s strokovnim pomočnikom, pa te možnosti ni izkoristila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00082369
KZ-1 člen 197, 197/1, 197/2. ZKP člen 358, 358-1.
šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba - kazenskopravna zaščita - delovno mesto - delovno okolje - ravnanje župana - odnos do oškodovanca - v zvezi z delom
Pritožbeno sodišče na ta posplošen očitek odgovarja, da je neutemeljen, saj v ničemer ne spodbija ključne pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je načelo o kazenskopravni intervenciji kot skrajnem sredstvu, ki je upravičeno le v primerih najhujših ekscesnih napadov na osebo oškodovanca v zvezi z delom, treba upoštevati že pri presoji, ali očitano dejanje predstavlja konkretizacijo zakonskih znakov, predpisanih v členu 197 KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082302
KZ člen 191, 191/1. ZKP člen 317, 317/1, 365, 365/1, 391, 402, 402/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - družinska skupnost - sestava senata - sklep o popravi - odprava neskladnosti - zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča
Zagovornik v zvezi s sestavo sodišča uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki naj bi bila po njegovem prepričanju podana zato, ker je izpodbijano sodbo izdala sodnica posameznica, čeprav je o zadevi sodil tričlanski senat. Sodišče druge stopnje se v zvezi s tem v celoti sklicuje na obrazložitev v zvezi z izpodbijanim sklepom o popravku, saj gre zaradi nedoslednosti v pisnem odpravku izpodbijane sodbe zgolj za neskladje med izvirnikom in pisno izdelano sodbo.
Skupnost obdolženca z zunajzakonsko partnerko B. B. in njenim sinom, obdolženčevim pastorkom C. C., je tako v smislu navedenih materialnopravnih izhodišč nedvomno pomenila življenjsko skupnost zunajzakonskih partnerjev kot eno od oblik družinske skupnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00082819
ZKP člen 453, 478, 480, 485, 489, 490. KZ člen 73, 77, 77/2, 77/2-8, 77/4, 78, 78/2, 78/4, 80, 83. DZ člen 175. Standardna minimalna pravila Združenih narodov o kazenskem pravosodju za mladoletnike (Pekinška pravila) (1985) člen 1.
postopek proti mladoletnikom - mladoletnik - vzgojni ukrepi - trajanje - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - Pekinška pravila - stopnjevanje sankcij - izjema od pravila - seja senata - sprememba odločbe o vzgojnem ukrepu - oddaja v prevzgojni dom
Po presoji sodišča druge stopnje okoliščina, da je prvostopenjsko sodišče razpisalo najprej glavno obravnavo, nato pa sejo senata, na kateri je bila zagotovljena kontradiktornost postopka, nima (in tega tudi pritožnica ne zatrjuje) relevantnega vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato v pritožbi očitana kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 478. členom ZKP ni podana.
Prvostopenjsko sodišče je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva z navodiloma, ki v obravnavani zadevi nimata narave samostojnega ukrepa (četrti odstavek 78. člena KZ). Ta vzgojni ukrep sme resda trajati najmanj eno leto in najdalj tri leta, kar pomeni, da se pred potekom enega leta ne sme ustaviti, glede njegove nadomestitve z drugim vzgojnim ukrepom pa v navedenem časovnem okviru niso predvidene nobene omejitve.
Sodišče prve stopnje mora torej v postopku spremljanja izvrševanja vzgojnega ukrepa redno ugotavljati, ali mladoletnik med izvajanjem izrečenega vzgojnega ukrepa sodeluje, pridobiva delovne navade, ima uvid v lastno neustrezno vedenje in si prizadeva razviti primerne osebnostne lastnosti, ali pa se izvrševanju ukrepa izogiba, ga ne spoštuje ter krši pravila in so zato potrebni intenzivnejši ukrepi za njegovo prevzgojo, da bi spremenil obnašanje, ki je ogrožajoče zanj, za okolico pa negativno in moteče ter razvil osebno odgovornost za svoja ravnanja.
Izhodišče za sodno obravnavanje mladoletnika, izrek primerne kazenske sankcije in odločitev o spremembi že izrečenega vzgojnega ukrepa predstavljajo potrebe posameznega mladoletnika po vzgoji, prevzgoji in pravilnem razvoju, ki pomenijo temeljni namen kazenskih sankcij za mladoletnike.
V obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o tehtnosti tako imenovanega postopnega izrekanja oziroma zaostrovanja vzgojnih ukrepov, kot to neutemeljeno pričakuje pritožnica.
KZ-1 člen 209. ZKP člen 100, 101/1, 100/2, 104, 104/1, 104/2, 105, 105/1, 105/2. OZ člen 168, 186, 253, 253/2.
premoženjskopravni zahtevek - povrnitev škode - adhezijski postopek - premoženjska škoda - pogodbena kazen
Odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v adhezijskem postopku se lahko sprejme šele na podlagi presoje konkretnega primera v obliki upoštevanja vseh relevantnih določb civilnega, materialnega in procesnega prava.
Premoženjskopravnem zahtevku kazensko sodišče ne sme ugoditi, če oškodovanec v pravdi ne bi mogel uspeti.
Vprašanje (višine) premoženjske koristi v sferi obtožencev ni nujno enako (višini) premoženjske škode v sferi oškodovane družbe.
Kumulativno uveljavljanje pogodbene kazni in povrnitve škode ni dopustno.
Adhezijski postopek ne sme nerazumno in prekomerno obremenjevati kazenskega postopka.
Odločilna dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo in razjasnilo v celoti in popolno, kolikor je bilo to mogoče, izvedene dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa razumno zaključilo, da upoštevaje domnevo nedolžnosti - v okviru katere je dokazno breme v domeni tožilca, ki mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom, to je onkraj razumnega dvoma - ni moglo z gotovostjo ovreči zagovora obdolženca in ima resne dvome v utemeljenost očitkov v obtožnici, zato je ravnalo v njegovo korist in ga oprostilo obtožbe.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zlonamernost - upravičen tožilec - oškodovanec - dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe - odločanje o predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov do konca dokaznega postopka - prekluzija dokaznega predloga - zastaranje kazenskega postopka - pravna opredelitev - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena obravnava - načelo otrokove koristi - dokazna ocena izvedenskega mnenja - onemogočanje stikov - sprememba izpodbijane sodbe
V obravnavanem primeru je C. C., oče mladoletnih oškodovancev (starih 10, 8 in 5 let) res sam sebe napačno poimenoval za oškodovanca kot tožilca, in v tem delu gre pritrditi pritožbi, kar pa na pravno veljavnost izjave in upravičenost vlagatelja ne vpliva. Po zakonu je zakoniti zastopnik svojih otrok in kot tak upravičen v otrokovem imenu podati izjavo o nadaljevanju kazenskega pregona in vložiti obtožni predlog.
Ponovno odločanje in presojanje sodišča o izločitvi dokazov na glavni obravnavi ne pomeni kršitve določb kazenskega postopka, saj pri sklepu, izdanem po četrtem odstavku 340. člena ZKP ni mogoče govoriti o formalni ali materialni pravnomočnosti.
Ne Ustava ne ZKP namreč ne določata prepovedi glede pridobivanja zakonito pridobljenih dokazov iz drugih kazenskih spisov, v okviru katerih se ti dokazi hranijo. Dokaz, ki je bil pridobljen na dovoljen način, s potrditvijo prvotnega namena njegove pridobitve, v drugi kazenski zadevi ne more veljati za nezakonitega in imeti v različnih kazenskih zadevah različnega statusa zakonitosti.
Rok za zastaranje kazenskega pregona pri teh kaznivih dejanjih, storjenih proti mladoletni osebi, začne teči šele po polnoletnosti oškodovanca (tretji odstavek 90. člena KZ-1).
Obdolženka dveh zaporednih stikov dne 2. 3. 2019 in 16. 3. 2019 ni preprečila zgolj zaradi nerazrešenega konflikta glede premoženjskih razmer med njo in tožilcem, ampak je ravnala z namenom varstva koristi otrok, ki jih je s tem zaščitila pred neprimernimi ravnanji očeta. Takšno njeno ravnanje pa ni zlonamerno. Glede neizvršenega stika dne 26. 10. 2019 je presodilo, da so bili razlogi za neizvršitev stika na strani tožilca, ko povsem neživljenjsko ni počakal nekaj minut na otroke, niti ni preveril, zakaj zamujajo, ampak se je odpeljal na policijsko postajo naznanit kaznivo dejanje, zato obdolženki zlonamernega onemogočanja izvršitve stikov tega dne ni mogoče očitati.
V obravnavanem primeru zgolj enkratni dogodek neizvršenega stika v obdobju desetih mesecev (od dne 25. 12. 2018 do dne 26. 10. 2019), medtem ko so se stiki izvrševali, razen v dveh primerih, ko se niso izvršili zaradi varstva koristi otrok (dne 2. 3. in dne 16. 3. 2019) in v enem primeru, ko se niso izvršili iz razlogov na strani tožilca (dne 26. 10. 2019), ne dosega praga kaznivosti, saj ne izkazuje trajne in zlonamerne namere preprečevanja stikov, ki jo zahteva razlaga zakonskega znaka "zlonamerno" iz prvega odstavka 190. člena KZ-1.
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 369, 369/1, 369/1-3, 395, 395/1.
nasilje v družini - pritožbeni postopek - načelo dispozitivnosti - konkretizacija pritožbenih navedb - razlogi sodbe sodišča druge stopnje
Naloga sodišča druge stopnje, ki v pritožbenem postopku izvaja kontrolno vlogo, ni ponavljanje razlogov prvostopenjske sodbe, temveč da presodi pritožbene navedbe in nanje odgovori. To pa velja izključno za tiste pritožbene navedbe, ki so pravno relevantne in za odločitev pomembne. Dolžnosti opredelitve ni glede tistih navedb, ki so irelevantne ali očitno neutemeljene. Obenem obstaja v sferi vlagatelja pritožbe dolžnost, da svoja pritožbena izvajanja določno substancira - to pomeni, da skladno z načelom dispozitivnosti pritožbenega postopka pritožnik že pojmovno ne more uspeti s posplošenimi (teoretičnimi) izvajanji, ne da bi pri tem konkretiziral in obrazloženo pojasnil kršitve, ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-1, 410/1-3, 410/2, 413, 413/1, 413/2, 414, 414/1. URS člen 22.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo - pravica do izjave - kontradiktornost - nevročitev odgovora na predlog za obnovo
Če sodišče odgovora državnega tožilstva na zahtevo za obnovo kazenskega postopka ne vroči v izjavo obsojencu oziroma obrambi, s tem krši pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
Ker je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je sklep z dne 19.12.2022 vročalo pritožnici, tudi naložitev stroškov, nastalih zaradi vročitve po detektivu, ni utemeljena. Pritožnica tako utemeljeno izpodbija takšno nepravilno naložitev krivdnih stroškov, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijan sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00084191
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 358, 358-1, 358/3, 372, 372-1, 437, 437/1.
grožnja - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - resnost grožnje - kršitev kazenskega zakona
Če v opisu dejanja po obtožbi ni konkretizrano zatrjevan namen obdolženca, da oškodovanko ustrahuje in/ali vznemirja, dejanje ni kaznivo že po samem zakonu. Enako velja za odsotnost substanciranja, katera resna grožnja naj bi bila izražena z besedami: "da bo oškodovanka končala tako, kot končajo ženske v Srbiji, ki ne ubogajo svojih mož".
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00082445
KZ-1 člen 34, 115, 115/1. ZKP člen 367, 367/4, 484, 484/1, 485, 485/1.
poskus kaznivega dejanja uboja - postopek proti mladoletnikom - izrek vzgojnega ukrepa - obsodilna sodba - pravica do pritožbe - oškodovanec - pritožbeni razlogi - odločba o stroških postopka - delna ugoditev pritožbi - sprememba sklepa
Mladoletnici je bil izrečen vzgojni ukrep, ki po vsebini (čeprav odločba ne vsebuje krivdoreka) predstavlja obsodilno sodbo, kar pomeni, da ima oškodovanec glede na določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 485. člena ZKP zoženo pravico do pritožbe oziroma ima na voljo ožji nabor pritožbenih razlogov. Pooblaščenec oškodovanca v pritožbi podaja nestrinjanje z ugotovitvami sodišča prve stopnje glede ugotovljenega dejanskega stanja in zastopa stališče, da ravnanje mladoletne A. A. izpolnjuje zakonite znake kaznivega dejanja poskusa umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1. S temi navedbami oškodovanec po vsebini zatrjuje pritožbene razloge po 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, ki pa jih v pritožbi zoper sklep o izrečenem vzgojnem ukrepu ne more uveljavljati. Torej gre za neutemeljene pritožbene navedbe, ki ne morejo biti predmet pritožbene presoje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00083272
ZKP člen 61, 61/1, 344, 344/1, 357, 357-4, 392. KZ-1 člen 90, 211, 211/1, 214.
kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje oderuštva - sprememba pravne opredelitve dejanja - seznanitev - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - delna razveljavitev sodbe - oškodovančev prevzem kazenskega pregona - obtožba upravičenega tožilca - opis kaznivega dejanja - isti historični dogodek - zavrnitev obtožbe - zastaranje kazenskega pregona
Dejstvo, da je obtoženec predlog za izvršbo vložil preko pooblaščenega odvetnika, tudi po oceni pritožbenega sodišča samo po sebi ne predstavlja dileme, ali se je zaradi tega zavedal protipravnosti svojega ravnanja.
Splošno stališče sodišča, da imajo odvetniki vlogo pri varovanju pravnega reda, lahko izhaja le iz ustavnega položaja odvetništva kot dela pravosodja, ni pa, kot rečeno, v ničemer zatrjevano, da naj bi obtoženi B. B. oziroma C. C. kot napeljevalec k temu kaznivemu dejanju, predpostavljala, da je njuno početje zaradi pooblastila odvetniku, dopustno.
Če oškodovanec kot tožilec dejanje opiše drugače, kot je to storil državni tožilec ali če npr. spremeni izvršitveno obliko kaznivega dejanja, kot je to v obravnavani zadevi, je treba presoditi le, ali je še vedno mogoče govoriti o istem historičnem dogodku ali gre za povsem drugo dejanje oz. očitek. Pritožnik ima prav, da oškodovanec kot tožilec ni dolžan dosledno slediti opisu dejanja v obtožbi, ki je bila s strani državnega tožilca umaknjena, saj sam nekatera dejstva lahko oceni drugače. Če opis dejanja v obtožbi spremeni, je pri tem vezan na pravila iz prvega odstavka 344. člena ZKP, glede katerih se je že izoblikovala sodna praksa. Iz številnih odločb (npr. sodba VSRS I Ips 24137/2015 z dne 7.9.2023) izhaja stališče, po katerem državni tožilec lahko prosto razpolaga z obtožbo, pri čimer ni potrebno, da se na glavni obravnavi pokažejo nova dejstva, na podlagi katerih bo spremenil obtožbo, temveč zadostuje njegova ocena, da se je spremenilo dejansko stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082265
KZ-1 člen 86.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebnostna urejenost obsojenca - kritičen odnos
Pri tem je izpostaviti tudi namen izreka pogojne obsodbe s posebnim pogojem, ki je v zavedanju obsojenca, da je to zanj ugodnost in da mu sodišče zaupa, da bo izpolnil posebni pogoj in mu ne bo treba v zapor, kar pa obsojeni glede na njegovo ravnanje ni vzel resno in se je tako zaupanje obsojencu izkazalo za neutemeljeno.