Svoj dokazni predlog lahko stranka po sami naravi stvari umakne vse do trenutka, ko sodišče začne z njegovim izvajanjem. Ko se ta enkrat začne izvajati, ga ni moč več umakniti, saj v tistem trenutku ne gre več (zgolj) za predlog, ampak za dokaz (dokazno sredstvo), ki se (že) izvaja. Naziranje tožene stranke, da lahko pravdna stranka svoj dokazni predlog tekom postopka kadarkoli umakne seveda drži, a z omejitvijo, da je to možno storiti do trenutka, ko je dokaz izveden oziroma se je pričelo z njegovim izvajanjem. Prav tako gre pritrditi pritožbi, da je moč dokaz z zaslišanjem priče umakniti še na naroku (na katerega je ta pristopila), še preden je bila zaslišana. A toženka ne upošteva, da se je v obravnavani zadevi izvajanje dokaza že začelo s pozivom pričam na podajo izjave v skladu z 236.a členom ZPP.
Neposreden vzrok tožničinega poškodovanja je bil resda padec, do katerega je prišlo, ko je stopila na rob, a je do tega prišlo, ker se je morala prihajajočemu električnemu vozilu (tunti) hitro umakniti, zaradi česar je odskočila, pri tem pa z nogo stopila na rob. Vzročna zveza med nastalo škodo in nevarno stvarjo (električnim vozilom) je bila ustrezno zatrjevana, hkrati pa je tudi podana, saj toženi stranki domneve o njenem obstoju ni uspelo izpodbiti (149. člen OZ).
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - vročanje pisanj pooblaščencu - naznanitev preklica pooblastila sodišču
Ne drži pritožbena trditev, da je pritožnik dne 8.7.2019 sodišče prve stopnje seznanil s tem, da je svojemu odvetniku preklical pooblastilo. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, preklic pooblastila pa mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (99. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke. V vlogi (p.d. 18) z dne 8.7.2019, ki je bila oddana priporočeno na pošto 10.7.2019, sodišče pa jo je prejelo 11.7.2019, dolžnik sodišče prve stopnje obvešča, da je preklical pooblastilo svojemu odvetniku. Preklic pooblastila za sodišče učinkuje šele, ko je o preklicu obveščeno (sklepa VSL I Cpg 151/2016 in I Cpg 274/2005). Ker je sodišče poslalo sklep o začetku stečajnega postopka dolžnikovemu pooblaščencu na dan izdaje izpodbijanega sklepa (9.7.2019), dolžnik pa je sodišče o preklicu pooblastila obvestil po navedenem datumu, višje sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep dolžniku (po njegovem pooblaščencu) pravilno vročen, saj je bil preklic pooblastila sodišču naznanjen šele, ko je bil sklep pooblaščencu že poslan (in vročen). Iz pritožbe pa izhaja tudi, da je pritožnika s prejemom sklepa seznanil njegov pooblaščenec.
prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - več oškodovancev - hitrost postopanja sodišča - delegacija iz utemeljenih razlogov
V tej obsežni in zahtevni kazenski zadevi, kjer se obdolžencu očita storitev več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki naj bi bila storjena na škodo večjega števila mladoletnih oškodovank, naj odloči izkušen sodnik, ki dela na kazenskopravnem področju in ki bo zadevo lahko začel takoj reševati.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - aleatornost pogodbe
Sodišče prve stopnje je namreč moralo presoditi, ali je toženka ob sklenitvi pogodbe lahko vedela, da bo pokojna umrla v tako kratkem času, kar pomeni, da bi korist, ki bi jo lahko prejela po pogodbi, bila nesorazmerna s tem, kar se je zavezala nuditi.
izvrševanje starševskih pravic - skrb staršev za otroke - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - pravica do skrbi za otroka - počitnice - napotitev v tujino - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - pravni standard - pravna podlaga - Družinski zakonik (DZ)
Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov. Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje praviloma bo zato odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine. Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna.
Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019.
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
Gotovina, ki jo je obdolženi z bančno kartico pokojnega očeta in s PIN kodo v trenutku dviga dvignil, ni bila več knjižni podatek, temveč otipljiva stvar v rokah obdolženca.
plačilo sodne takse - nasprotna tožba - oprostitev plačila sodne takse - pravdna stranka - zavezanec za plačilo sodne takse - pomota v označbi dolžnika
A. st. ni stranka te pravde, zato tudi ni dolžan plačati sodne takse za nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje torej ni imelo nobene podlage za odločanje o njegovi taksni obveznosti.
nesklepčnost tožbe - pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba o prevzemu dolga
Nesklepčnost tožbe je podana v primeru, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Sodišče torej presoja, ali iz tožbenih navedb po materialnem pravu izhaja pravna posledica, ki jo tožnik uveljavlja s predmetno tožbo. V skladu z 826. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) mora naročitelj vsaj vsake tri mesece izdelati in izročiti zastopniku obračun provizije, do katere je upravičen zastopnik, ločena za vsak mesec posebej. Ta obračun mora vsebovati vse bistvene sestavine, na podlagi katerih je izdan. Glede na slednje je nesporno, da o podatkih glede višine in zapadlosti provizije razpolaga le naročitelj.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00028327
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v rehabilitacijskem programu
Storilec je sicer s pravočasno prijavo in predložitvijo dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program sprva sicer pokazal pripravljenost na izpolnjevanje obveznosti, vendar pa v nadaljevanju pri tem ni bil dosleden, saj kljub prijavi programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ni pravočasno opravil, o čemer ni nobenega dvoma. Naknadno opravljenega programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po izteku roka, v katerem bi ga moral opraviti, sodišče ne more upoštevati, ne glede na zgoraj povzeta pojasnila izvajalca programa. Storilec mora izkazati svojo aktivnost v smeri izpolnitve te obveznosti tako, da bi se, v kolikor dejansko ni bil pravočasno vabljen na opravljanje delavnic, sam pozanimal o tem, zakaj vabila še ni prejel in poskrbeti zato, da usposabljanje opravi v določenem roku.
subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka
Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da med tožbenim zahtevkom v zadevi II P 465/2015, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru in v obravnavani zadevi obstoji subjektivna identiteta, ki se izraža v istovetnosti pravdnih strank in objektivna identiteta, saj gre za vsebinsko enak tožbeni predlog in vsebinsko enaki dejanski podlagi tožbenega zahtevka. Dejstvo, da se tožbena zahtevka razlikujeta po višini, na identiteto zahtevka ne vpliva.
izvenzakonska zveza - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - lastninski delež na nepremičnini - pravnomočno razsojena zadeva res iudicata
Pritožba namreč pravilno opozarja na dejstvo, da sta pravdni stranki po sklenjenem sporazumu še vedno živele v izvenzakonski skupnosti in tako tudi ustvarjale skupno premoženje, v posledici česar bi se naj delež na nepremičninah spremenil.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - pravica do izjave
Določba šestega odstavka 202.c člena ZP-1 je namenjena preprečevanju izigravanja instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Vendar pa je pri uporabi te določbe oziroma odločanja o tem, ali naj se postopek izvrševanja nalog v splošno korist ustavi, treba upoštevati tudi realne možnosti storilca, da opravi naloge v splošno korist, pri čemer je vsekakor pomembna okoliščina tudi rok, v katerem mora storilec opraviti naloge v splošno korist. Če rok za opravo nalog v splošno korist še ni potekel, ni mogoče trditi, da storilec nalog v splošno korist ni opravil (v celoti).
Ko sodišče presoja, ali naj na podlagi poročila probacijske enote izvrševanje nalog v splošno korist ustavi ali ne, mora ne zgolj natančno preučiti poročilo, temveč tudi storilcu omogočiti, da se izjavi o navedbah v poročilu probacijske enote ali izvajalske organizacije, da bi lahko celovito in popolno ugotovilo dejansko stanje.
predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - prekluzivni subjektivni rok
Določba 512. člena OZ je jasna, predkupni upravičenec lahko zahteva, da se pogodba razveljavi in se stvar pod enakimi pogoji proda njemu v šestih mesecih šteto od dne, od kar je zvedel za prodajno pogodbo.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izdajo ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - duševna bolezen - izpolnitev zakonskih pogojev
Ogrožanje lastnega zdravja in življenja zadošča, da so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vknjižbo - smrt imetnika pravice - potrdilo državnega organa - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo
V primeru, ko pravica preneha z imetnikovo smrtjo, je glede na izrecno zakonsko določbo izbris mogoče predlagati na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega (43. člen ZZK-1). Ker predlagateljica zahtevane listine ni priložila, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrglo, ugovor zoper takšno odločitev pa zavrnilo.
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/2. ZPP člen 247, 247/1, 249, 253, 253/1.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - primernost staršev - največja otrokova korist - objektivne okoliščine - roditeljska pravica - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dokaz z izvedencem - ustno in pisno izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pristranskost izvedenca - izločitev izvedenca
Okoliščina, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo enemu od staršev, skladno z drugim odstavkom 113. člena ZZZDR pomeni le, da tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, odloča o vprašanjih dnevnega življenja otroka. Medtem ko o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločata še vedno oba starša sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Odločitev o vzgoji in varstvu je del izvrševanja roditeljske pravice, vendar je ta pravica širša. Roditeljska pravica pomeni, da morajo starši (torej oba) svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
Glede na ugotovitev, da sta oba starša sposobna za nadaljnje varstvo in vzgojo otrok, ob tem ko pravdni stranki nista izrazili volje (in tudi nista izkazala kapacitet) za skupno vzgojo in varstvo, se je sodišče prve stopnje pri presoji, komu zaupati otroka, naslonilo na druge okoliščine (koristi otrok), ki jih je opredelilo z izrazom objektivne (kar v kontekstu pomeni neodvisne od zmožnosti staršev).
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - prezadolženost
Okoliščine, s katerimi pritožnica utemeljuje preslepitveni namen obtoženca, so sicer v dejstvenem opisu kaznivega dejanja zajete s pojmom "prezadolženost", pri čemer bi pritožnica te okoliščine lahko tudi navedla v opisu kaznivega dejanja, tudi po mnenju pritožbenega sodišča nedvomno v zadostni meri konkretizirajo preslepitveni namen obtoženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029267
OZ člen 346, 360. ZPP člen 355, 355/1. ZD člen 208, 208/3.
terjatev do zapuščine - neupravičena obogatitev - skrb za zapustnika - pisna oporoka - nujni dediči - pravica do nujnega dednega deleža - zastaranje zahtevka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - pravica do pritožbe
Če nujni dediči ne zahtevajo svojega nujnega deleža, v celoti velja oporočiteljeva volja in do dedovanja nujnih dedičev ne pride, zaradi česar tudi ne odgovarjajo za zapustnikove dolgove. To pomeni, da toženk, vse dokler niso uveljavljale nujnega deleža, ni bilo mogoče obravnavati kot dedinj, ki odgovarjajo za zapustničine dolgove, oziroma je bilo mogoče kot osebo, ki odgovarja za zapustničine dolgove, šteti le tožnico kot oporočno dedinjo.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - premoženjskopravni zahtevek
Bistveno pri tem namreč je, da je preslepitveni namen obtožencu mogoče očitati le v okviru dogovora o ceni prevoza, ki je bil sklenjen njima, ne glede na to, da je oškodovanec kasneje svoj zahtevek za poplačilo (kot je razvidno iz izstavljenega računa na l. št. 6) prilagajal svoji seznanitvi o višini plačila, ki ga je za prevoz obtožencu plačal naročnik, kar smiselno izhaja tudi iz njegovega premoženjskopravnega zahtevka (list. št. 34).
Slednje pomeni, da bo torej v obravnavanem primeru prvo sodišče v primeru, če bo spoznalo obtoženca v vnovičnem sojenju za krivega in če bo na podlagi določb civilnega prava oškodovancu prisodilo tudi premoženjskopravni zahtevek, moralo odločiti tudi o pripadkih priglašenega premoženjskopravnega zahtevka (ki jih oškodovanec tudi uveljavlja), ki morajo biti v sodbenem izreku natančno definirani (nastop zamude glede plačila oziroma zapadlost računa), kar utemeljeno problematizira tudi pritožba.