začasna ukinitev stikov - začasen odvzem pravice do stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor iz družinskih razmerij - sum spolne zlorabe - nujnost ukrepa - interes otroka - ogroženost otroka - obrazložitev sklepa - postopek za oceno ogroženosti otroka - kontradiktornost postopka - uporaba zakona
Sum spolne zlorabe terja izjemno skrb in ne dopušča sprejema odločitve o nenadzorovanih stikih. To pomeni, da tak sum praviloma terja ukrepanje sodišča z neke vrste začasno odredbo. A vendarle ni mogoče mimo izhodišča, ki ga je v odločbi Up-410/01(8) izpostavilo ustavno sodišče - torej, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe seveda nujna, pa vendarle terja konkretno obrazložitev sodišča o tem, kako je ugotovilo, da je otrok ogrožen. Seveda spolna zloraba in/ali nasilje že sama po sebi predstavljata zelo hudo ogroženost otroka; vprašanje pa je, kdaj je sum spolne zlorabe v konkretnem primeru podan. Samo okoliščina, da spolno zlorabo očita (ali sumi) predlagatelj(ica) postopka (posebej v primeru, ko so bili podobni očitki v preteklosti ovrženi), za zaključek, da obstaja sum spolne zlorabe, še ne zadošča. Še posebej to velja, ko gre za odločanje po tistem, ko je bila kontradiktornost v postopku vzpostavljena in je sodišče že izvedlo nekatere dokaze; drugače bi utegnilo biti ob prvem odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe pred vzpostavitvijo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ob odločanju o ugovoru oceniti izvedene dokaze in obrazložiti, kateri od njih so ga prepričali v sprejeti zaključek in zakaj. Takšne obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni.
predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - prekluzivni subjektivni rok
Določba 512. člena OZ je jasna, predkupni upravičenec lahko zahteva, da se pogodba razveljavi in se stvar pod enakimi pogoji proda njemu v šestih mesecih šteto od dne, od kar je zvedel za prodajno pogodbo.
Gotovina, ki jo je obdolženi z bančno kartico pokojnega očeta in s PIN kodo v trenutku dviga dvignil, ni bila več knjižni podatek, temveč otipljiva stvar v rokah obdolženca.
ZIZ člen 3, 55, 55/1, 55/1-7, 169, 169/1, 169/2, 169/3.
izvršba na nepremičnino - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo - ugovor nesorazmernosti - dom dolžnika - višina terjatve
Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče takšen predlog vroči upniku, ki se lahko o njem izjavi v nadaljnjih osmih dneh od vročitve, v primeru, ko se upnik izjavi ali ko poteče rok za izjavo, pa sodišče o dolžnikovem predlogu odloči s sklepom. Zoper tak sklep ni pritožbe.
Zatrjevanje očitno podane nesorazmernosti med višino upnikove terjatve in vrednostjo nepremičnine, ki se prodaja v tem postopku in predstavlja dolžničin dom, je treba šteti tudi kot ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena.
dodatni sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - značaj sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
V obravnavanem primeru ni bila sklenjena klasična pogodba civilnega prava temveč dedni dogovor v zapuščinskem postopku, ki pa se po uveljavljeni sodni praksi lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave. Dedni dogovor v zapuščinskem postopku, v katerem je bil izdan, ni moč izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00029257
URS člen 22.. OZ člen 5, 9, 52, 58, 239, 239/1.. ZD člen 132.. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/1.
prenos lastninske pravice na nepremičnini - trenutek sklenitve pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - dedovanje - univerzalna sukcesija - prehod zapuščine na dediča - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zavezovalni pravni posel - pisna oblika - teorija realizacije - izpolnitev obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - odločilna dejstva - dokazna ocena - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - trditvena in dokazna podlaga
Z dedovanjem, kot univerzalno sukcesijo, preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izdajo ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - duševna bolezen - izpolnitev zakonskih pogojev
Ogrožanje lastnega zdravja in življenja zadošča, da so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Sodišče mora ob presoji glede oprostitve sodne takse upoštevati načelo sorazmernosti in sicer na eni strani zmožnosti stranke, da plača sodno takso in ji je zagotovljeno sodno varstvo ter na drugi strani potrebe države, torej obveznost plačila javnih dajatev.
obnova postopka - pooblaščenec v pravdnem postopku - izredno pravno sredstvo
Ne glede na to, da je obnovo postopka mogoče predlagati le iz razlogov naštetih v 394. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v roku 30 dni od dneva glede na okoliščine v posameznih primerih konkretiziranih v 1. do 6. točki prvega odstavka 396. člena ZPP, ter da tem kriterijem za vložitev predloga za obnovo postopka toženec z vlogo, z dne 13. 12. 2018, ni zadostil, pa je bilo njegov predlog potrebno zavreči že zaradi določbe tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma navedena določba ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev nepopolne vloge
Učinkovit dostop do sodnega varstva obsega pozitivno obveznost države, da zagotovi učinkovito izvrševanje pravice do sodnega varstva vsakomur ne glede na okoliščine in socialne ovire. Sodne takse ne smejo predstavljati nepremostljivega zadržka za dostop do sodišča. Zato je treba v postopku odločanja o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse pri ugotavljanju materialnega položaja stranke slednji dovolj podrobno pojasniti, zakaj je njena vloga nepopolna in na kakšen način naj jo ustrezno dopolni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027413
OZ člen 435. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495. ZDDV-1 člen 82.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - nastanek obveznosti - temelj terjatve - odgovor na tožbo - domneva o priznanju dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedopustne pritožbene novote
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje navedbe v dopisih, ki ju je priložila ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj dokazi ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage. V pritožbi povzete navedbe iz teh dopisov pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote
ZIZ-UPB4 člen 191, 191/2, 197, 197/2. ZDDV-1 člen 94, 94/1, 94/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 130, 130/2.
oprostitev položitve kupnine - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - kupec, edini upnik - vrsta davka - davek na dodano vrednost (DDV) - davek na promet nepremičnin - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - poplačilo terjatev upnikom
Izvršilno sodišče je pri prodaji nepremičnine v izvršbi dolžno poskrbeti, da se iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnine, poplača tudi davek na dodano vrednost oz. davek na promet nepremičnin, in sicer ne glede na to, ali je terjatev iz tega naslova do razdelitvenega naroka priglašena ali ne (drugi odstavek 197. člena ZIZ). Smiselno enako velja tudi v primeru, ko sodišče odloča o upnikovem predlogu za oprostitev plačila kupnine. Upnik, ki je edini kupec, je namreč lahko oproščen plačila kupnine le do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu (drugi odstavek 191. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora zato že v tej fazi postopka, zaradi pravilnega upoštevanja vrste in višine davka pri prodaji nepremičnine, ugotoviti vsa dejstva o vrsti prodane nepremičnine, davčnemu statusu udeležencev pri prodaji ter vrsti obdavčljive transakcije.
ZPP člen 155/2. ZOdv člen 1, 17/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 19.
povrnitev pravdnih stroškov - laična stranka - upravičenost pooblaščenca do nagrade - odvetniška tarifa
Pravilno je pritožniku že sodišče prve stopnje pojasnilo, da stroškov ugovora, ki ga je laično sestavil in vložil sam kot stranka (izvršilnega) postopka, ne more uveljavljati skladno z veljavno OT.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga - navedbe v tožbi - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zahteva za izvedbo naroka
Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih v tožbi navede tožeča stranka.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 64.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - hujše ogrožanje lastnega zdravja - blodnjavost - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika
Ker zadržana oseba zaradi duševne bolezni ne more izraziti prave volje glede (zavrnitve) zdravljenja, je v teh izjemnih primerih dano sodišču pooblastilo, da zavaruje te njene ustavne in zakonske pravice, s tem, da presodi, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji, zaradi katerih je poseg v osebnostne pravice take osebe izjemoma dopusten, ker je tak poseg v njeno korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029055
OZ člen 270. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja - vrnitev denacionaliziranega premoženja - izguba koristi - prenehanje obveznosti z izpolnitvijo - pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklada) - zastaranje - pritožbena obravnava - zaslišanje izvedenca - posekan les - posek gozda - nečista denarna terjatev
Ker se sodišče prve stopnje o vseh pripombah, ki jih je podal toženec, ni izjasnilo, v pritožbi zatrjevane kršitve določb postopka pa lahko odpravi sodišče druge stopnje in je bilo po oceni sodišča druge stopnje pomanjkljivosti mogoče odpraviti z novim zaslišanjem že postavljenega izvedenca, je sodišče druge stopnje zaradi odprave zatrjevanih kršitev določb postopka razpisalo glavno obravnavo in na njej izvedenca dr. M. Š., ki je opravil pretežni del dela, ponovno zaslišalo.
Za določitev nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen je pomembno, kakšne donose ( prihodke in s tem povezane stroške) za vrnjeno premoženje bi imel upravičenec denacionalizacijskega postopka (tožnica), ne pa toženec kot zavezanec oziroma kdorkoli tretji.
stranska intervencija - stranska intervencija v pravdi - predlog za dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes - stopnja verjetnosti
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo. V konkretnem primeru je zatrjevana podlaga soodvisnosti oziroma razmerja pogodbena. Iz trditvene podlage ter predložene listinske dokumentacije pa ne izhaja, da bi A. d.d. v zvezi s konkretno predmetno zadevo imela kakršnekoli obveznosti do katere izmed pravdnih strank, če tožena stranka v predmetnem postopku ne uspe.
Intervenient se pridruži eni pravdni stranki bodisi na lastno pobudo, bodisi, ker ga glavna stranka obvesti o pravdi in pozove, da naj ji v pravdi pomaga. V vstopni izjavi mora intervenient izkazati svoje intervencijski interes, ga obrazložiti ter s stopnjo verjetnosti tudi izkazati. Pojasniti mora, na kakšen način je s stranko v materialnopravnem razmerju, kako bo odločitev v konkretnem postopku vplivala na njegov pravni položaj in navedeno s stopnjo verjetnosti tudi dokazati.
podaljšanje sodnih rokov - prekluziven rok - instruktivni rok - rok za dopolnitev tožbe
Strinjati se je sicer s tožnikovo navedbo, da je strankina pravica do izjave nujen pogoj za materialnopravno pravilno sodno odločitev, vendar v zakonu predvidena podaljšljivost roka ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne narave. Če bi bil ta rok le instruktiven, potem določba 110. člena ZPP ne bi imela pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027707
OZ člen 46, 46/1, 46/2, 49, 49/1, 95, 95/1, 104, 104/1, 111, 111/2, 111/4, 111/5, 193, 239, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o prodaji nepremičnin - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo kupnine - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - prenehanje pogodbe - pravno razmerje - razveza pogodbe - posledice razvezane pogodbe - reparacija - razlog za prenehanje pogodbe - odpadla pravna podlaga izpolnitve - vrnitveni zahtevek - povračilni zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pošteni pridobitelj - trditveno in dokazno breme - pravica do povrnitve škode - pogodbena odškodninska obveznost - poslovna odškodninska obveznost - kršitev pogodbe - prevara - zmota - običajna potrebna skrbnost kupca - namembnost nepremičnine - oglas - napake volje - načelo popolne odškodnine - pozitivni pogodbeni interes - tipični interes - predvidljiva škoda - pobot - pobotni ugovor - zmanjšanje premoženja - izgubljena korist - provizija za nepremičninsko posredovanje
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti kot civilne kazni za zamudo z izpolnitvijo, ne pa kot odmene za uporabo tujega denarja, se veže na trenutek, ko je prejemnik denarnega zneska postal nepošten (193. člen OZ). Pošteni pridobitelj pa dolguje zamudne obresti šele od vložitve zahtevka za vračilo.
Tožnikoma je mogoče očitati najmanj to, da pri sklepanju pogodbe nista ravnala s skrbnostjo povprečnega človeka. Njunega zatrjevanega pričakovanja, vezanega na nakup treh stanovanjskih objektov namreč nista nikomur izrecno izrazila, ne toženki niti njeni nepremičninski posrednici, pa tudi ne svojemu nepremičninskemu posredniku, več mesecev pred sklenitvijo pogodbe pa sta, oziroma njun nepremičninski posrednik, razpolagala z dokumentacijo (gradbenim dovoljenjem in cenitvenim poročilom), iz katere je namembnost nepremičnin jasno razvidna.
Povprečno oziroma običajno skrben človek, ki mu je posredovana vsa potrebna dokumentacija o nepremičnini, iz katere jasno izhaja njena namembnost, se ne more zanašati na navedbe oglasa, katerega namen je zbuditi pozornost potencialnih kupcev. Enako velja tudi za idejni predlog opreme objektov.
Uveljavljani znesek odškodnine v višini 40.000 EUR predstavlja zmanjšanje premoženja oziroma izgubljeno korist, ki je bila po trditvah toženke izgubljena zaradi kršitve pogodbe tožnikov. Izhaja iz dejanskih (atipičnih) okoliščin, ki bi morale biti tožnikoma znane, da bi lahko iz njih izhajajočo se škodo šteli za predvidljivo. Trditveno in dokazno breme za dejstvo, da za posebne okoliščine ni vedel, pa je na kršitelju pogodbe. Tožnika kot kršitelja pogodbe tega trditvenega in dokaznega bremena nista izpolnila, saj v prvostopenjskem postopku nepredvidljivosti te škode nista niti zatrjevala, zato sta odgovorna tudi za to škodo.
upoštevanje prepozne pritožbe - izročitev dela zapuščine - dediščinska tožba
Temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka (načelo pravnega prednika, publicitetni učinki vpisov) ni mogoče prezreti, ne glede na to, da se zakoniti zastopnik države, v korist katere je bil leta 2015 sklep o dedovanju izdan, po štirih letih z razveljavitvijo odločbe strinja. Primer, kot je obravnavani, izrecno ureja tretji odstavek 130. člena ZD, ki določa, da ima dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena državi, pravico zahtevati, naj se mu zapuščina oziroma njen pripadajoči del izroči.