Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je bil dokazni postopek temeljit in obsežen. Dokazni oceni pa tudi ni mogoče očitati nelogičnosti in notranjih protislovij. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazno gradivo utemeljuje zaključek, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da med pravdnima strankama odpust oziroma prenehanje poroštva tožene stranke za kredite, ki jih je najela družba N. d.o.o., ni bil sklenjen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Kdaj je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanjen delodajalec, je dejansko vprašanje, pri čemer je bistveno, kdaj se z razlogi seznani oseba, ki je pristojna za podajo odpovedi. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga, nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki, če so podane, omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga. Takšno stališče je v podobnem primeru že zavzelo Vrhovno sodišče RS.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka
Po presoji pritožbenega sodišča očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Pomanjkanje pojasnil o tem, kdaj se je v obravnavanem primeru zaključil prvi narok za glavno obravnavo, ne pomeni, da ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti oziroma da le-ta nima razlogov o odločilnih dejstvih. To nenazadnje tudi ni res. Obrazložitev izpodbijane sodbe vsebuje izrecno pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka navedbe v smeri konkretizacije škode podala na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Ker navedeno vsebuje logičen sklep, da je bilo v tem primeru narokov več (oziroma sta bila vsaj dva) in da tožeča stranka tovrstnih navedb ni podala na prvem naroku za glavno obravnavo, sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno obrazložiti, kdaj je bil prvi narok oziroma kdaj se je ta zaključil. Upoštevaje obrazložitev prvostopenjskega sodišča je jasno, da tožeča stranka navedb ni podala na prvem naroku za glavno obravnavo (kar bi glede na določilo 286. člena ZPP sicer morala storiti in ji je sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve to tudi pravilno pojasnilo). Za preizkus pravilnosti ugotovitve, da so bile navedbe tožeče stranke v zvezi z odškodninskim zahtevkom prepozne, je to dovolj.
V skladu z načelom enotnosti glavne obravnave se namreč nadaljuje glavna obravnavana, saj se na več narokih opravljena glavna obravnava šteje za celoto. Procesna dejanja, ki so bila opravljena na predhodnem naroku, kljub preložitvi načeloma ostanejo v veljavi. Izjemoma pa sme senat tudi v primeru, da se preloženi narok opravi pred istim senatom, skleniti, da se obravnava začne znova (prim. drugi odstavek 302. člena ZPP). Takšen sklep, ki je v praksi izredno redek, bo praviloma sprejel takrat, kadar je od prejšnjega naroka preteklo že dalj časa in so vtisi zbledeli. Ker v obravnavanem primeru tovrstni sklep ni bil sprejet, je torej jasno, da je bil dne 9. 10. 2017 izveden drugi, tj. zadnji narok za glavno obravnavo in da so posledično navedbe v zvezi s škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki, prepozne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00028505
OZ člen 15, 35, 82, 82/2, 91, 116, 116/1. ZPP člen 286, 286/3, 337.
podjemna pogodba - pogodbena odškodninska obveznost - igranje košarke - prestop športnika v drug klub - registracija športnikov - neizpolnitev pogodbe - nemožnost izpolnitve - pravočasnost predloženih dokazov - pravočasnost predložitve listin - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - nedopustne pritožbene novote - razmerje z mednarodnim elementom - sklenitev pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - prenehanje pogodbe - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - razdor pogodbe - pogodbena kazen
Tožena stranka je glede na priporočila v zvezi s tožnikom in njegove takratne uspehe lahko realno pričakovala, da bo uspela s predlogom za njegovo registracijo pri KZS in bo tožnik za njo (uspešno) zaigral, zato je pričela s pogovori za njegov prestop. V teh pogovorih je takrat še mladoletnega tožnika zastopal kot zakoniti zastopnik njegov oče, pa tudi agent, ki je profesionalni zastopnik košarkarjev. Zato se tožnik neuspešno sklicuje na svojo neizkušenost in kršitev temeljnih načel obligacijskega prava. Določila 91. člena OZ pa v tem primeru ne pridejo v poštev, ker ni šlo za nično pogodbo zaradi nemogočega predmeta pogodbe (35. člen OZ). Predmet pogodbe namreč ni bil nemogoč, saj bi košarkarski igralec, ki bi bil registriran pri KZS, pogodbena določila lahko izpolnjeval. Da tožena stranka v kasnejših letih ni več podala vloge za registracijo tožnika, za razsojo ni relevantno, ker je pogodba prenehala po samem zakonu že, ko je KZS zavrgla vlogo tožene stranke za registracijo tožnika. Ker tožnik ni bil registriran pri KZS, ni mogel tekmovati za toženo stranko, kar pomeni, da ni mogel izpolniti svoje bistvene pogodbene zaveze. Poimenovanje v pogodbi dogovorjenega plačila kot štipendija navedenega ne spremeni. Smisel pogodbe je bil v plačilu za igranje košarke, ne pa za izobraževanje tožnika.
odgovornost za izterljivost - odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve s pogodbo - plačilo terjatve - izterjava terjatve dolžnika
Določbo 6. člena aneksa, da tožeča stranka kot prevzemnik zaračuna toženi stranki kot odstopniku nadomestilo za svoje storitve za gospodarjenje in izterjavo terjatev od vrednosti odstopljenih terjatev, in sicer 20 % pri prejemu plačila terjatev z izterjavo po sodni poti, je treba upoštevati skozi prizmo instituta odgovornosti za izterljivost iz 424. člena OZ, v katerem je - poleg že navedenega - izrecno določeno tudi, da se za večjo odgovornost poštenega odstopnika ni mogoče dogovoriti (drugi odstavek 424. člena OZ). V obravnavanem postopku sodne izterjave zoper odstopnika (toženo stranko), v katerem je nesporno, da prevzemnik (tj. tožeča stranka) terjatve ni poskušal sodno izterjati od dolžnika (O. d. o. o.), toženi stranki ni dopustno naložiti plačila storitev za gospodarjenje in izterjavo terjatev v višini 20 % od vrednosti odstopljenih terjatev.
temelj tožbenega zahtevka - krivdna odškodninska odgovornost - padec na javni površini - luknje na poti - stanje poti - nedopustno ravnanje - krivdno ravnanje in opustitev - soprispevek oškodovanca - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - varna uporaba ceste
Pohodna površina zaradi obsega poškodb ni več omogočala varne uporabe in ni ustrezala standardom normalne pohodne površine.
Zaradi oškodovančeve seznanjenosti s stanjem pohodne površine je sodišče ugotovilo tožnikov soprispevek k nastanku škodnega dogodka.
ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-1. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-2, 318, 318/1, 318/1-2. ZGD-1 člen 515, 515/1-9.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pogoji za izdajo zamudne sodbe - ustanovitev nove gospodarske družbe - nasprotje interesov
Tožnik kot fizična oseba toži toženo stranko enoosebno družbo, v kateri je hkrati edini družbenik in edini zakoniti zastopnik. V takem sporu toženo družbo praviloma zastopa poslovodja. Ker pa je tožnik "formalni" poslovodja družbe, čeprav to zanika, je ne more zastopati v sporu. Tedaj izjemoma v skladu z 9. alinejo 505. člena ZGD-1 o zastopanju družbe v sodnem postopku proti poslovodji odločajo družbeniki. Vendar je edini "formalni" družbenik tožene stranke prav tako tožnik. Zato je v stalni koliziji interesov s toženo stranko. Tožnik ni predlagal kolizijskega zastopnika in sodišče prve stopnje ga ni postavilo. Vendar četudi bi ga in ta iz kakršnegakoli razloga ne bi odgovoril na tožbo, sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ker bi lahko prihajalo do izsiljevanj, špekulacij ter dogovarjanj med osebami, udeleženimi v postopku. V sodnem postopku mora imeti zastopnik resen interes zastopati stranko. Zgolj navidezen interes bi pomenil zlorabo pravice do izjave. Zato je praviloma v našem pravu šteti za nedopustno zamudno sodbo v primeru ničnosti zahtevkov.
trditveno in dokazno breme - izvedena dela po pogodbi
Trditveno in dokazno breme glede izdelave vodoodpornih sanitarnih sten je prvenstveno res na tožeči stranki. Trditveno breme glede del, ki jih tožeča stranka naj ne bi izvedla, pa je na toženi stranki.
OZ člen 921, 942. ZPrCP člen 107, 109, 111, 111/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - prometna nesreča - izguba zavarovalnih pravic - domneva o alkoholiziranosti - obvestilo policiji o prometni nezgodi - izmik preizkusu alkoholiziranosti - vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo
Za izmikanje preiskavi alkoholiziranosti gre tudi v primeru, če je zavarovanec imel možnost, da bi o prometni nesreči in o poškodovanih oziroma uničenih stvareh obvestil policijo, pa tega ni storil, niti ni na drug način poskrbel za preizkus alkoholiziranosti.
odločitev o stroških postopka - zamudna sodba - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - enotna sodna praksa - enakost pred zakonom
Zgolj pripoznava kot posebna vrsta procesnega razpolaganja tožene stranke (ki ima za posledico izdajo sodbe na podlagi pripoznave) privede do tega, da v pravdi formalno neuspešnemu tožencu ni treba povrniti nasprotnikovih stroškov, temveč jih dobi sam povrnjene.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor
S tem, ko je toženka že spornega dne, preden se je iztekel rok za podajo zagovora, izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo naslednjega dne vročala, zagovora tožniku skladno z zakonskimi zahtevami ni omogočila.
delitev solastnine - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari - pogoji za fizično delitev solastnine - sodni cenilec
Delitev solastne stvari pomeni ukinitev skupnosti več oseb, ki imajo lastninsko pravico na isti stvari. Solastniki lahko svobodno izbirajo način delitve le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa veljajo kriteriji delitve, kot jih ureja 70. člen SPZ. Ta kot primarni način delitve res določa fizično delitev stvari, vendar zgolj, kadar je stvar po svoji naravi fizično deljiva. To pa je le takrat, če jo je mogoče razdeliti na več stvari iste vrste, tako da se pri tem ne zmanjša njena vrednost in ne uniči njen osnovni namen, pri čemer je treba upoštevati, ali je stvar mogoče razdeliti na toliko samostojnih delov, kot je potrebno, da bi vsak solastnik dobil stvar, ki ustreza njegovemu solastninskemu deležu brez dolžnosti nesorazmernega izplačila prejete večvrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00027259
SPZ člen 49, 49/1, 49/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 41, 41/1.
zavezovalni in razpolagalni pravni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - identiteta med tožbenim zahtevkom in izrekom sodne odločbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - extra petitum - ultra petitum - oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe
Pri ugotavljanju, ali je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, se primerjata tožbeni zahtevek in izrek sodbe, ne pa razlogi. Izrek obsodilnega dela sodbe sodišča prve stopnje ni dobesedni prepis tožbenega zahtevka, pa vendar sodišče prve stopnje z odločitvijo ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ker obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in obsodilnim delom izreka sodbe.
Za vloge in druga pisanja v elektronski obliki se šteje, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi in na drugem pisanju podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik in izpolnjuje tehnične pogoje, ki jih določa pravilnik, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje, za vlaganje večjega števila vlog preko spletnega servisa, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik. Za vloge v elektronski obliki torej ne velja zahteva po lastnoročnem podpisu vlagatelja. Stranka tako lahko pritožbo vloži preko portala e-sodstvo v postopku e-izvršba v primeru, če ima status samostojnega kvalificiranega uporabnika. Ker za kvalificirane uporabnike velja, da se morajo pri uporabi informacijskega sistema e-sodstvo izkazati z vnosom uporabniškega imena in gesla ter z uporabo kvalificiranega potrdila, je treba šteti, da je takšna vloga podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
pravica do sodnega varstva - kršitev procesnih pravic - postulacijska sposobnost za vložitev revizije - pooblaščenec - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Z ZPP je določeno kako se izvršujejo procesne pravice v sporih sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To pomeni, da se pritožnik pred Vrhovnim sodiščem ne more zastopati sam. S tem mu ni kršena ne pravica do sodnega varstva ne pravica do pravnega sredstva ne pravica do enakega obravnavanja pred zakonom.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
kaznivo dejanje umora - umor na grozovit način - umor na grozovit način iz brezobzirnega maščevanja
Grozovit način kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora je podan, ko storilec muči žrtev s tem, da ji povzroči hude fizične bolečine ali psihično trpljenje, ki po intenziteti presega običajno trpljenje, ki nastane pri umoru. Objektivna sestavina se kaže v ravnanju, s katerim storilec žrtvi povzroča trpljenje, strah ali bolečine, ki presegajo običajni način storitve takega kaznivega dejanja, subjektivna sestavina pa v zavesti storilca, da žrtvi povzroča hudo trpljenje, ali v zavesti z možnostjo povzročanja takega trpljenja in hotenju oziroma privolitvi vanj.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis kaznivega dejanja brezobzirnega maščevanja v izpodbijani sodbi ni mogoče omejiti zgolj na tekst, da "se ji tako maščuje zaradi prijave nasilja ter posledično izselitve od doma", temveč je potrebno upoštevati celoten opis konkretnega dela obtožbe, iz katerega je razbrati tudi, da se je "začel nad njo izživljati, tako da jo je večkrat brezčutno zabodel v predel prsnega koša in hrbta, s čimer ni prenehal niti, ko sta ga Š. Š. in T. T., ki sta prihitela tja, prosila, naj jo pusti in ga vlekla stran", ko pa je "na kraj prišla soseda U. U., ki je kot zdravnica nameravala N. N. nuditi prvo pomoč in je ob otipu njenega pulza glasno povedala, da je še živa ... vrnil do nje, jo obrnil na trebuh in vsaj dvakrat z nožem zabodel v hrbet ... prizadejal skupno 18 vbodnih ran ... ob tem pa tudi hudo trpljenje, zaradi strahu in bolečin kot posledice vztrajnega zasledovanja ter številnih vbodov...". Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje pojem brezobzirnosti kot dejstvo, da kdo ne upošteva mnenja, potreb, pravic drugega, brezobzirno dejanje pa kot dejanje, ki vključuje to dejstvo. Opisane okoliščine, na podlagi katerih sodišče pravilno zaključuje, da je dejanje storjeno iz brezobzirnega maščevanja, se kažejo kot pogled iz zornega kota storilca, torej obtoženca v ravnanju do oškodovanke.
spor zaradi motenja - motenje posesti - motenje soposesti - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - privilegirana sprememba tožbe - nedopustna pritožbena novota
Toženka ni določno prerekala konkretnih trditev o nadaljnjem motenju posesti, temveč le navajala, da so navedbe tožnikov pavšalne in da niso pojasnili v čem je motena njihova posest z na novo očitanimi dejanji. Sodišče prve stopnje je tako imelo vso podlago za zaključek, da so tožniki spremenili tožbo zato, ker je toženka po vložitvi tožbe nadaljevala z motenjem njihove posesti z dodatnimi motilnimi ravnanji, zato njena privolitev v spremembo ni bila potrebna (186. člen ZPP).
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku priznati stroške sestave predpravdnega zahtevka. Iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, na katerega se sklicuje pritožba, sicer res izhaja, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka proti državi ali državnemu organu, saj se v nasprotnem primeru tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže. Ker pa ta določba na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv ne velja za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, torej tudi ne za konkretni postopek, predhodni postopek ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožnikovem zahtevku. To pa pomeni, da strošek sestave predhodnega zahtevka ni potreben strošek za to pravdo in ga sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo.
kaznivo dejanje grožnje - video posnetek kot dokaz
V razlogih sodbe je navedlo tehtne in prepričljive razloge o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana, pritožbeno sodišče pa se z njimi v celoti strinja in jih kot pravilne povzema.