KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031856
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 52, 277, 437, 437/1.
predlagalni delikt - predlog za kazenski pregon - predlog oškodovanca za pregon - rok za vložitev predloga za pregon - grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - izvršitvene oblike dejanja
Okoliščina, da je oškodovanec kaznivo dejanja naznanil le dve uri po inkriminiranem dogodku, utemeljuje sklepanje, da je predlog za pregon podan znotraj trimesečnega roka, ki ga določa prvi odstavek 52. člena ZKP.
Kaznivo dejanje grožnje je lahko storjeno tudi z drugimi izvršitvenimi oblikami, navedenimi v prvem in drugem odstavku 135. člena KZ-1 in ne samo z grožnjo.
nedostojno vedenje na javnem kraju - uradna oseba - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - tolerančni prag
Iz zapisanega, kar smiselno izpostavlja tudi pritožba, ni jasno, ali sodišče svojo odločitev o ustavitvi postopka gradi na nedokazanosti storilcu očitanega prekrška, oziroma tako izrečene besede, za katere istočasno (točka 23) šteje, da pa so bile žaljive in tudi izrečene, ni storil očitanega prekrška kar obrazloži s pričakovanjem o večjem pragu tolerance uradnih oseb. Ker so tako zapisani razlogi nejasni in nasprotujoči, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu z 8. točko prvega odstavka člena 155 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti v tem obsegu zadevo prvemu sodišču v novo odločitev.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - sklep o prodaji - osebna služnost
Ne nepremičnini, katera prodaja se je začela z izpodbijanim sklepom, je vknjižena služnost stanovanja v korist A. A. Prodaja nepremičnine na to služnost ne vpliva, kar izhaja tudi iz določil 342. člena ZFPPIPP.
stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - tožba na ugotovitev neobstoja služnosti - razlaga spornih določil pogodbe
Sodišče druge stopnje še dodaja, da tako sodna praksa kot teorija, poleg v zakonu izrecno opredeljene tožbe na ugotovitev služnostne pravice, poznata in priznavata tudi tožbo na ugotovitev neobstoja služnosti.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - fikcija vročitve - način vročanja, če ima stranka več pooblaščencev
Obvestilo je bilo v hišnem predalčniku puščeno 15. 4. 2019 (list. št. 48), zato se je petnajstdnevni rok za dvig pisanja iztekel 30. 4. 2019. To pomeni, da se je osemdnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog iztekel 8. 5. 2019.
ugovor zastaranja - objektivni in subjektivni zastaralni rok - tek zastaralnega roka - nastanek in višina škode - prodajna pogodba - določitev cene
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka je torej odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 260, 260/1.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - napaka poštnega delavca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - podredni zahtevek - ničnost - izpodbojnost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana)
Zamuda pri oddaji pošiljke tožnice zaradi ravnanja poštnega uslužbenca je opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker stranka napake pošte pri pošiljanju njenih pošiljk ne more uveljavljati kot pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, ji je zato treba dovoliti vrnitev prejšnje stanje.
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče ločeno obravnavati začasni odredbi za zavarovanje primarnih in podrednih tožbenih zahtevkov in v zvezi s tem odločati ločeno tako o obstoju verjetnosti terjatev po primarnih tožbenih zahtevkih kot o obstoju verjetnosti terjatev po podrednih tožbenih zahtevkih. Ničnost in izpodbojnost se med seboj izključujeta. Zato je obstoj verjetnosti terjatve po paulijanski tožbi mogoče ugotavljati šele, ko niti s stopnjo verjetnosti ni izkazan tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti. Ker je sodišče že ugotovilo, da verjetno obstaja terjatev tožeče stranke po primarnih tožbenih zahtevkih, je zato pravilno zaključilo, da to izključuje verjetnost obstoja terjatev po podrednih tožbenih zahtevkih.
zahtevek na zvišanje preživnine - odmera preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Ob tem sodišče druge stopnje izpostavlja, da povprečna mesečna poraba mladoletnega otroka ni matematični izračun in da gre pri tej oceni predvsem za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, kot to nenazadnje povzema pritožba sama.
Višje sodišče soglaša s pritožbo, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da se za ugotavljanje višine škode v konkretni situaciji uporablja 25. člen Splošnih pogojev. Pri dodatnih zavarovalnih kritjih (D - kritja, 3. člen Splošnih pogojev) je uporaba navedene določbe izključena, saj v teh primerih Splošni pogoji določajo, da se stroški, ki nastanejo zaradi razbitja ali poškodovanja v vozilo vgrajenega stekla in zunanjih svetlobnih teles in vzvratnih ogledal, povrnejo na podlagi računa popravila.
Če bi tožena stranka pri sklepanju zavarovanja za dodatna kritja (kot je v tej zadevi) škodo želela obračunavati na način, kot ga zatrjuje, bi to morala zapisati v zavarovalno polico ali Splošne pogoje, česar pa ni storila.
objava popravka - pravica do popravka - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka je, da je bila z obvestilom prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da informacije, na katere se z zahtevanim popravkom odziva tožeča stranka, v njene pravice in interese ne posegajo.
plačilo zavarovalnine - splošni pogoji za požarno zavarovanje - odprava povzročene škode - dvom v verodostojnost listine - trditveno in dokazno breme - nedokazane trditve - materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivosti pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Navedbe stranke so bile jasne in večkrat ponovljene (I. in II. pripravljalna vloga) ter so terjale jasen odziv. Tožeča stranka (oziroma njen zastopnik) bi morala vedeti, da je potrebno na trditve, ki pod vprašaj postavljajo osrednji dokaz tožničinega zahtevka, obrazloženo odgovoriti.
URS člen 15, 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do objave popravka - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda - popravek v širšem smislu - objava dela popravka
Vsebino oziroma namen pravice do popravka določa 40. člen URS. Ta daje možnost posamezniku, da se na enakovrednem medijskem mestu odzove na novinarsko obvestilo, ki je objektivno takšno, da posega v njegove materialnopravne pravice oziroma interese. Pravica do popravka je torej namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega, ki lahko v odzivu na objavljeno besedilo zatrjuje netočno prikazovanje dejstev in ščiti svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost, dostojanstvo). Z možnostjo objave popravka je posameznikov položaj nasproti medijem bolj uravnotežen, ustvarjeno je neko ravnotežje, varovano je načelo enakosti orožij. Z navedeno pravico se varuje tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti.
zamudna sodba - vročanje - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - neuspešna vročitev tožbe - nepravilna vročitev tožbe - fikcija vročitve - vročilnica - neuporaben hišni predalčnik - ustrezen hišni predalčnik - neprimeren hišni predalčnik - obvestilo o pošiljki - prejem obvestila - dejanski prejem obvestila - vročitev obvestila o prispelem pisanju - seznanitev s pisanjem - možnost seznanitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic - pritožbena obravnava
Izjemna dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje. Če za pisanje ni vedel (ker vročitev obvestila ni bila opravljena pravilno ali pa iz kakšnega drugega razloga), mu tega ni mogoče očitati.
Nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, ker te funkcije nima, se pa varno zapira, kakršen je (bil) po prepričanju sodišča predalčnik toženca, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost, za presojo (ne)uporabnosti v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno. Glede na to, da so priče izpovedale, da je predalčnik že vsa leta in ves čas tega sodnega postopka (slednje je odločilno) enak in ob dejstvu, ki ga izpostavlja pritožba, da je bila zamudna sodba tožencu v enak predalčnik v enakem stanju brez težav vročena, je pritožbeno sodišče prepričano: 1.) da toženec 19. 10. 2017 v hišnem predalčniku ni prejel obvestila o prispelem pisanju in 2.) da 6. 11. 2017 ni bilo pogojev za vrnitev pisanja sodišču, ampak bi moralo biti to puščeno v uporabnem poštnem predalniku, kar bi tožencu omogočilo seznanitev s tožbo. Toženec s pisanjem (tožbo s pozivom na odgovor) ni bil seznanjen in tudi ni imel razumne možnosti, da za pisanje zve.
ustavitev postopka - stroški postopka - predlog za povrnitev stroškov postopka - rok za vložitev predloga - prepozno vložen predlog - zavrženje predloga
Sedmi odstavek 163. člena ZPP daje stranki pravico do vložitve predloga za povrnitev stroškov "v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka". V prid kakšni drugačni razlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP kot jezikovni ne govori niti sistematična razlaga zakona, niti pravnomočnost sklepa.
nadurno delo - stroški izobraževanja - policist - službena pot
Povsem jasno je, da tožnik na dneve izobraževanja v Ljubljani ni opravljal dela iz pogodbe o zaposlitvi in dobil za to plačo, tako da tudi ne more biti upravičen do nadur, ki sicer pomenijo dodatek k plači na osnovno plačo. Skladno s pogodbo o izobraževanju za pridobitev višješolske izobrazbe policist je tožnik skladno s 5. členom upravičen do bruto nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi stroškov izobraževanja ter stroškov prevoza na izobraževanje in z izobraževanja. Prav tako 1. točka 3. člena pogodbe o izobraževanju določa, da bo javnemu uslužbencu delodajalec izplačeval nadomestilo plače za čas odobrene odsotnosti, ne pa morebiti plačo. Iz 3. točke 3. člena pogodbe o izobraževanju tudi izhaja, da bo tožena stranka izplačevala regres za prehrano za vsak dan izobraževanja po programu, kar nedvomno pomeni, da tožnik ni bil na službeni poti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027300
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev subjektivnega elementa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - eventualni naklep
Glede na tako obrazložitev sodišča prve stopnje je pritrditi zagovorniku, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz obrazložitve niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke o tem, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil z eventualnim naklepom. Naklep kot pogoj kazenskopravne krivde mora biti namreč ugotovljen na podlagi dejstev in okoliščin konkretnega primera, ki so v razlogih sodbe ustrezno obrazloženi, takó ugotovitev in obrazložitev naklepa ne sme preprosto izhajati iz smiselnega prepisa zakonske določbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je zato utemeljen. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 mogoče izvršiti le naklepno. Ker gre za kolektivni delikt, ga bo storilec lahko izvršil predvsem z direktnim naklepom, saj je potrebna namera storilca, da z različnimi ravnanji ponavljajoče spravlja oškodovanca v podrejeni položaj. Tako si je težko predstavljati, da bi bila taka namera podana v okviru eventualnega naklepa, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.
Navedena očitka izhajata iz opisa kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, kot je opredeljen v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe, zato odsotnost teh razlogov predstavlja odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo vsa dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe, in jih zato sodišče mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba tudi v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa velja pripomniti, da s (pre)obsežnimi povzetki izpovedb zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva.
ZPP člen 105b.. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 20.
zavrženje pritožbe - elektronska vloga
Ker tožničina pritožba ni bila vložena skladno z določbami ZPP in Pravilnikao elektronskem poslovanju v civilnih in sodnih postopkih (saj še ni vzpostavljen informacijski sistem za vlaganje vlog v civilnih sodnih postopkih) to posledično pomeni, da pritožba tudi ne vsebuje varnega elektronskega podpisa skladno z določbami Pravilnika.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 49, 49/1, 49/1-2.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik je zaradi istega stanja že uveljavljal zdraviliško zdravljenje, ki mu je bilo odobreno z odločbo tožene stranke. Zdraviliško zdravljenje je tudi izkoristil. Še pred potekom obdobja dveh let pa je ponovno podal predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču. V tem primeru tožnik, upoštevaje 2. alinejo prvega odstavka 49. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni upravičen do priznanja pravice do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zaznamba spora - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - dobra vera tretjega
Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).