prepoved reformacije in peius - odvzem premoženjske koristi pravni osebi
Tekom kazenskega postopka je bilo glede na opisano nedvomno izkazano, da je družba A. d.o.o. zaradi storjenih kaznivih dejanj obdolžencev na škodo proračunov EU in RS neutemeljeno pridobila nepovratna sredstva v višini 43.908,16 EUR, nenazadnje je tudi državna tožilka predlagala odvzem premoženjske koristi zgolj v navedeni višini.
Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti po prvem odstavku 133. člena KZ-1 je namreč trajajoče kaznivo dejanje, ki ga storilec lahko med drugim stori tudi tako, da ima žrtev zaprto ali ji kako drugače omeji svobodo gibanja, kot se v konkretnem primeru očita obdolžencem. Zato za obstoj zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ni relevantno, ali je žrtev prostovoljno vstopila v nek prostor, ampak da se je storilec nato odločil, da je proti njeni volji iz tega prostora ne izpusti. Žrtev pa mora svojo voljo jasno izraziti navzven. To je oškodovanka v konkretnem primeru tudi storila, ko je obdolžencem rekla, da bi šla rada na stranišče, a ji obdolženci, vključno z M.Š., tega niso pustili, pri tem pa bili še nesramni. Prav tako avta sama ni mogla zapustiti, ker je sedela na zadnjem sedežu in avto od zadaj ni imel vrat, zraven nje je sedela obdolžena V.H., spredaj pa obdolžena Š. in K.. Avto je lahko zapustila šele, ko so prišli policisti.
ZKP člen 42, 42-5, 371, 371/1, 371/1-11. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 49, 49/1.
zahteva za izločitev sodnika - napačno ugotovljeno dejansko stanje - videz nepristranskosti
Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornice, da izpodbijana odločitev predsednice sodišča temelji na napačnem dejanskem stališču, da pri dogodku ni šlo za politični shod. Glede na obrazložene ugotovitve Komisije glede te okoliščine, ki jim višje sodišče pritrjuje, je torej ta ocena predsednice sodišča napačna, posledično pa se ni opredelila do navedb obdolženega glede nezdružljivosti in nepristranskosti v zvezi z udeležbo preiskovalnega sodnika na tem političnem shodu, kot utemeljeno poudarja zagovornica.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zaznamba spora - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - dobra vera tretjega
Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
javni uslužbenec - delo v tujini - denarni dodatek - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini
V skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le ob določenih pogojih. Ugotovitev, ali življenjske razmere in okoliščine dela na določenem območju izpolnjujejo te pogoje, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8, 154, 157.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 54, 54/2.. ZUP člen 7, 9.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - izbris iz evidence - delo na črno - obvestilo FURS-a o domnevi izbrisnega razloga
V predmetni zadevi gre za spor zaradi prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Kot izhaja iz izpodbijanih odločb, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tožnico prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb po 8. alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD. Po tej določbi zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Pomeni, da ugotovitev pristojnega organa o delu na črno predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
Za rešitev zadeve je odločilen odgovor na vprašanje, ali je toženec pravilno postopal, ko je tožnico na podlagi obvestila Finančne uprave Republike Slovenije izbrisal iz evidence na podlagi 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Do tega vprašanja se sodišče prve stopnje ni opredelilo in tudi ni v tej smeri izvajalo nobenih dokazov.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti v cestnem prometu - prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti - merilniki hitrosti - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi - obveznost dokumentiranja
Slikovno dokumentiranje prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti je pravilo; možnost, da se izmerjeni rezultat neposredno predoči storilcu na kraju prekrška, ne da bi bil ta slikovno dokumentiran, pa izjema.
Policisti morajo izvajati meritve hitrosti s premičnim laserskim merilnikom hitrosti le na takšnem mestu, da lahko takoj po izvedeni meritvi voznika tudi ustavijo in mu na prikazovalniku pokažejo rezultat meritve neposredno (takoj) po zaključku meritve, da je izključen kakršenkoli dvom o pravilnosti meritve in da ima storilec možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve. Sicer morajo policisti izvajati meritve hitrosti na način, da merilniki hitrosti dokumentirajo meritev hitrosti merjenega vozila z enim ali več slikovnimi zapisi, na katerih je razvidna prometna situacija in nedvomno prikazano ali označeno merjeno vozilo
zavrženje predloga za vpis sprememb - prokura - imenovanje prokurista - urejanje v statutu
Res je, kar poudarja pritožnica in čemur je pritrdilo že sodišče prve stopnje, da sta si teorija in sodna praksa enotni, da je podelitev prokure (ne glede na vsebino prvega odstavka 33. člena ZGD-1) mogoča tudi, če postopek njene podelitve v aktu o ustanovitvi družbe (statutu) ni posebej določen. Spregleda pa dejstvo, da imenovanje prokurista v statutu pritožnice sploh ni predvideno (da temu ne bi bilo tako, pritožba ne zatrjuje). V tem kontekstu sodišče druge stopnje soglaša z izpodbijanim sklepom, da iz določb 32. - 38. člena in ostalih določb ZGD-1 izhaja, da mora biti prokura v aktu o ustanovitvi predvidena. Tudi iz odločbe VSL IV Cpg 995/2016 z dne 30. 11. 2016, na katero se sklicuje pritožnica, izhaja, da se je ustanovitelj zavoda odločil, da bo zavod poleg direktorja zastopal tudi prokurist, zato ga je v aktu o ustanovitvi predvidel, ni pa določil postopka podelitve prokure, kar pomeni, da odločanje o podelitvi prokure prepustil zakonitemu zastopniku zavoda.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027300
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev subjektivnega elementa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - eventualni naklep
Glede na tako obrazložitev sodišča prve stopnje je pritrditi zagovorniku, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz obrazložitve niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke o tem, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil z eventualnim naklepom. Naklep kot pogoj kazenskopravne krivde mora biti namreč ugotovljen na podlagi dejstev in okoliščin konkretnega primera, ki so v razlogih sodbe ustrezno obrazloženi, takó ugotovitev in obrazložitev naklepa ne sme preprosto izhajati iz smiselnega prepisa zakonske določbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je zato utemeljen. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 mogoče izvršiti le naklepno. Ker gre za kolektivni delikt, ga bo storilec lahko izvršil predvsem z direktnim naklepom, saj je potrebna namera storilca, da z različnimi ravnanji ponavljajoče spravlja oškodovanca v podrejeni položaj. Tako si je težko predstavljati, da bi bila taka namera podana v okviru eventualnega naklepa, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.
Navedena očitka izhajata iz opisa kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, kot je opredeljen v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe, zato odsotnost teh razlogov predstavlja odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo vsa dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe, in jih zato sodišče mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba tudi v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa velja pripomniti, da s (pre)obsežnimi povzetki izpovedb zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva.
nadurno delo - stroški izobraževanja - policist - službena pot
Povsem jasno je, da tožnik na dneve izobraževanja v Ljubljani ni opravljal dela iz pogodbe o zaposlitvi in dobil za to plačo, tako da tudi ne more biti upravičen do nadur, ki sicer pomenijo dodatek k plači na osnovno plačo. Skladno s pogodbo o izobraževanju za pridobitev višješolske izobrazbe policist je tožnik skladno s 5. členom upravičen do bruto nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi stroškov izobraževanja ter stroškov prevoza na izobraževanje in z izobraževanja. Prav tako 1. točka 3. člena pogodbe o izobraževanju določa, da bo javnemu uslužbencu delodajalec izplačeval nadomestilo plače za čas odobrene odsotnosti, ne pa morebiti plačo. Iz 3. točke 3. člena pogodbe o izobraževanju tudi izhaja, da bo tožena stranka izplačevala regres za prehrano za vsak dan izobraževanja po programu, kar nedvomno pomeni, da tožnik ni bil na službeni poti.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12/3. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 10.
izročitev zahtevane osebe - begunec
Senat prvostopnega sodišča je pravilno ugotovil, da za izročitev E. B. Republiki Bosni in Hercegovini niso izpolnjeni pogoji določeni v členu 527 ZKP.
preizkus ocene dela - zavrženje tožbe - sodno varstvo
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ZDR-1 v 200. členu, ZJU v 24. členu, prav tako pa tudi ZSPJS, ne določajo, da je zoper sklep o zahtevi za izločitev članov komisije dovoljena posebna pritožba. Tako zoper ta sklep tudi ni neposrednega sodnega varstva in bo tožnica lahko svoj dvom v nepristranskost komisije izpodbijala ob vložitvi tožbe zoper končno odločitev delodajalca o oceni njene delovne uspešnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00036735
ZPP člen 154/2, 339/2.. OZ člen 174/1, 179, 182, 299, 378.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odmera odškodnine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Uspeh v pravdi se praviloma določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“, t.j. s kolikšnim deležem svojega zahtevka po višini je tožeča stranka uspela v postopku. Sodna praksa, ki je sicer glede tega vprašanja zelo neenotna, pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva predvsem v odškodninskih sporih, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke sporen tako po temelju kot po višini in ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov. Stroški pravdnega postopka se odmerjajo po načelu uspeha in po načelu krivde. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku le ustrezen del stroškov izvedenine, ni pa dolžna povrniti izvedenine v celoti, prav tako pa je dolžna tudi od teh stroškov (enako kot od ostalih) plačati zakonske zamudne obresti šele od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Pritožba namreč nima prav, ko trdi, da so celotni stroški za delo izvedenca potrebni in niso odvisni od uspeha v pravdi, saj pri tem prezre, da ZPP enotno obravnava vse stroške postopka, ki se priznavajo strankam glede na uspeh v pravdi. Strošek izvedenin je le eden izmed stroškov pravdnega postopka, zato ni razlogov za njegovo drugačno obravnavanje, kolikor tega ne opravičujejo posebne okoliščine konkretnega primera.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 3, 4, 59, 59/2, 59/4, 82, 82/1.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - veljavnost pogodbe - odložni pogoj - pogoji in njihov učinek - neizpolnitev pogoja - neizpolnitev odložnega pogoja - uporaba določil in razlaga spornih določil - načelo vestnosti in poštenja - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov
Posledica določitve odložnega pogoja za veljavnost pogodbe je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene vse predpostavke za sklenitev, temveč šele ko (in če) nastopi dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj. Iz navedenega izhaja, da je z odložnim pogojem sklenjena pogodba veljavno sklenjena, pri čemer pa sta njeno učinkovanje oz. veljavnost odvisna od izpolnitve pogoja. Če se odložni pogoj ne izpolni pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti. V tem primeru pogodbena stranka od nasprotne stranke ne more zahtevati izpolnitve dogovorjene v pogodbi.
Pravdni stranki sta v okviru načela prostega urejanja obligacijskih razmerij veljavnost dogovora sporazumno vezali na izpolnitev odložnega pogoja, katerega izpolnitev je odvisna izključno od volje tožene stranke. Za veljavnost dogovora sta sami določili posebno predpostavko, in sicer izpolnitev hotnega oz. potestativnega odložnega pogoja. Takšen pogoj sam po sebi ni nedopustnen niti ni v nasprotju z načelom enakopravnosti strank.
ZPP člen 105b.. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 20.
zavrženje pritožbe - elektronska vloga
Ker tožničina pritožba ni bila vložena skladno z določbami ZPP in Pravilnikao elektronskem poslovanju v civilnih in sodnih postopkih (saj še ni vzpostavljen informacijski sistem za vlaganje vlog v civilnih sodnih postopkih) to posledično pomeni, da pritožba tudi ne vsebuje varnega elektronskega podpisa skladno z določbami Pravilnika.
nadurno delo - odsotnost z dela - izobraževanje delavca
S tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja po navedeni pogodbi, ni bil na službeni poti, toženka pa je svoje obveznosti do tožnika po tej pogodbi tudi že izpolnila - poleg omenjenih potnih stroškov mu je iz naslova odsotnosti z dela zaradi izobraževanja priznala tudi nadomestilo v višini po 8 ur dnevno.
Iz Pogodbe ne izhaja kakšna je sedanja obveznost tožeče stranke (do izgradnje počivališča X. z ureditvijo prometne signalizacije, ki bo s piktogrami označevala Hotel A.) kot protidajatev plačevanju nadomestila tožene stranke tožeči stranki. Pogodba torej nima podlage in je zato nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Ker podlage pogodbe ni, se tožeča stranka ne more sklicevati na svobodo pri urejanju obligacijskih razmerij.
Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in civilna sankcija zanjo, ker je izplačilo zavarovalne vsote oškodovancu, če je ta z direktno tožbo to od zavarovalnice zahteval, njena obveznost, mora zavarovalnica sama nositi tudi breme zamudnih obresti. To pomeni, da jih ne sme vračunati v zavarovalno vsoto, ker bi s tem znižala zavarovalno kritje, s katerim jamči oškodovancu na podlagi zakona, enako pa velja tudi za pravdne stroške. Drugačno stališče bi bilo tudi v nasprotju z načelom pravdnega postopka, da nosi stroške pač tista stranka, ki je v pravdi propadla. Takšno je namreč tudi stališče (večinske) sodne prakse.
OZ člen 40, 40/1, 51. ZPP člen 11, 11/2, 212, 214, 214/1, 214/2, 214/3.
pobotni ugovor - neutemeljen pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje trditev - nezanikana dejstva - sprememba pogodbe - kasnejša sprememba trditev - konkretiziran dokazni predlog
Dogovor iz januarja 2014 je bilo mogoče dokazovati tudi brez listinskih dokazov. Pisnost ni bila predpisana z zakonom, zato sta lahko takšno pisno pogodbo stranki vselej spremenili z neobličnim ustnim dogovorom, in sicer tako, da sta se dogovorili, da ni več tožeča stranka tista, ki plačuje na temelju te pogodbe opravljene storitve. Določbe o obliki pogodbe (51. do 58. člen OZ) temu niso nasprotovale.
Tožeča stranka se je v teku postopka branila s trditvijo, da že računov tožene stranke za opravljene prevoze ni prejela. To je bil zgolj indic, da sta stranki res sklenili dogovor, kot ga je o plačevanju prevozov in drugih storitev zatrjevala tožeča stranka. Kajti če sta stranki res sklenili dogovor o tem, da bo prevoze in ostale storitve odslej plačevala družba B., d. o. o., potem je povsem razumljivo, da tožena stranka v letu 2014 ni več pošiljala računov tožeči stranki. In obratno: če jih tožeča stranka v letu 2014 ni prejemala, kot je sama trdila, potem je to indic, da je bil dogovor o tem, da v letu 2014 plačuje storitve tožene stranke družba B., d. o. o., res sklenjen.
ZPP člen 249, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52/3, 52/4. ZZZDR člen 106.
sprememba ureditve stikov - pravica do stikov z otrokom - bistveno spremenjene okoliščine - dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu
Le v primeru spremembe bistvenih, pravnorelevantnih okoliščin, bi bilo utemeljeno sodno odločbo o stikih spremeniti.
Nestrinjanje s samim izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Odločilno je, da je izvedenec odgovoril na vsa relevantna vprašanja, da je mnenje jasno in popolno ter obrazloženo na način, ki stranki omogoča preizkus in njegovo grajo.