odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoče telesne bolečine - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - odmera odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Kar je sodišče presojalo kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (bolečine, do katerih prihaja ob spremembi temperatur in ki jih povzroča titanium ploščica, ki je vgrajena v tožnikovo čeljust), je v resnici škoda iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Komaj opazna brazgotina odraslega moškega, ki jo je mogoče zakriti z brado, predstavlja manjšo spremembo v oškodovančevem videzu in ne ustreza pravnemu pojmu skaženosti.
Posrednik se torej praviloma ne pogaja namesto stranke in, kar je bistveno, ohranja nevtralen položaj, zato ne svetuje in ne pomaga stranki pri pogajanjih na način, da bi le-ta pridobila nepremičnino po čim nižji ceni. Ker je bil tožnik po pogodbi zavezan opraviti storitve, ki ne spadajo v okvir posredniške pogodbe, je zaključek sodišča, da pri sporni pogodbi ne gre za posredniško pogodbo in da ni omejitve po ZNPosr glede višine provizije pravilen.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 5, 5/4.. ZDR člen 120, 122.. ZJU člen 106, 107.. ZPol člen 67b, 68, 68/1, 68/1-4.. ZODPol člen 45a, 45a/1, 45a/2, 45a/3, 45a/4, 45a/5, 45a/6.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - plačilo razlike plače - delo policista - pripravništvo - obvezno usposabljanje
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo. Po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi se v napredovalno obdobje ne všteva čas pripravništva, kar je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožnice, naj se ji delo v spornem času šteje v napredovalno obdobje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v navedenem času ni šlo za pripravništvo, je tožbenemu zahtevku iz naslova napredovanja utemeljeno ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00027728
ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje - posebno premoženje zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - vlaganje zakonca - razpad življenjske skupnosti - razveza zakonske zveze - premoženje, pridobljeno po razvezi zakonske zveze - trditveno in dokazno breme
Ker je vse povečanje vrednosti nepremičnine do 23.11.2008 rezultat skupnega dela pravdnih strank v času zakonske zveze in finančnih sredstev, pridobljenih z delom v tem času, gre nedvomno za skupno premoženje pravdnih strank.
izbira kandidata za delovno mesto - direktor - javni zavod - sodno varstvo - neizbrani kandidat
V obravnavanem primeru je pristojni organ za imenovanje direktorja zavoda, to je svet zavoda, sprejel (le) sklep o imenovanju direktorice in ne posebnega sklepa o izbiri (oziroma neizbiri drugih prijavljenih kandidatov), kar pa na obseg sodnega varstva ne vpliva.
Izbrani kandidat v razpisnem postopku, imenovan za direktorja zavoda, ni sospornik, zlasti ne enotni (nujni) sospornik (v smislu določb 196. člena ZPP), v sodnem sporu, ki ga neizbrani kandidat sproži pred sodiščem na podlagi 36. člena ZZ.
Skladno z določbo 36. člena ZZ ni dovolj, da sodišče ugotovi le kršitev razpisnega postopka, saj mora ugotoviti, da bi konkretna kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata oziroma da bi bila zaradi ugotovljene kršitve postopka odločitev sveta zavoda lahko drugačna, če nepravilnosti ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do kršitve v razpisnem postopku prišlo, ker je razpisna komisija sprejela vsebinsko odločitev, ki je v pristojnosti sveta zavoda tožene stranke, kar je v nasprotju s 36. členom Poslovnika. Pravilno je tudi presodilo, da je bil s tem tožnik izločen iz izbirnega postopka in svet zavoda o njegovi kandidaturi sploh ni odločal ter da mu je bila s tem odvzeta možnost potegovati se za imenovanje za direktorja tožene stranke. Napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da so že navedene kršitve v postopku zadostni razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep o imenovanju direktorice nezakonit. Čeprav so ugotovljene kršitve v razpisnem postopku glede pristojnosti organov, ki v tem postopku odločajo, to še ne pomeni, da gre avtomatično za kršitev, ki je lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Za takšno kršitev gre le, če je bila presoja (razpisne komisije in obenem sveta zavoda, ki je njen sklep brez posebnega preverjanja upošteval), da neizbrani kandidat, ki je bil iz postopka že v začetni fazi izločen zaradi ocene, da pogojev ne izpolnjuje, napačna in če tožnik kot kandidat za direktorja izpolnjuje vse pogoje za njegovo imenovanje, vključno z med strankama spornim pogojem, ki se nanaša na petletne vodstvene izkušnje. Tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni preverjalo, čeprav bi to moralo storiti, ker gre za odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
postopek osebnega stečaja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - dolžna profesionalna skrbnost - kršitev predpisane skrbnosti stečajnega upravitelja - obveznosti upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - varstvo upnikov - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Pritožbene navedbe o tem, da ga je sodišče razrešilo in postavilo novega upravitelja v zaključni fazi postopka osebnega stečaja, ne morejo izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da mora upravitelj ves čas postopka opravljati svoje obveznosti v skladu s standardi iz 98. člena ZFPPIPP ne glede na (morebitno zaključno) fazo. Riziko slabe organizacije dela upravitelja ne more biti na račun upnikov.
Tožnica je torej tožencu dne 25. 4. 2013, ker je bil v delovnem razmerju za nedoločen čas, enako kot ostalim delavcem, plačala regres za letni dopust v celoti. S tem, ko je tožencu delovno razmerje dne 7. 5. 2013 prenehalo, je odpadla podlaga za plačilo regresa za letni dopust nad sorazmernim delom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00027559
ZPP člen 139, 141. ZFPPIPP člen 121.
oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje - vročanje pravni osebi - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve
Ker pritožnik ni navedel dejstev niti dokazov, ki bi potrjevale njegovo zatrjevanje, da ni prejel obvestila za sprejem sklepa za dopolnitev predloga za taksno oprostitev, saj iz listin v spisu (vročilnice) izhaja drugačno dejansko stanje (torej, da mu je bilo pisanje vročeno na podlagi 141. člena ZPP), je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ko je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, pravilno.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je jasno razvidno (pravilno) stališče sodišča prve stopnje, da za obstoj nepremagljivih ovir sama za sebe ne zadošča okoliščina, da je bila nekomu odvzeta prostost (da je prestajal zaporno kazen oziroma da je bil nameščen na forenzičnem oddelku), ampak, da je potrebno konkretno presojati (kar je v konkretnem primeru tudi storilo), v kakšni meri je bil nekomu iz tega razloga dostop do uresničevanja pravice do sodnega varstva (dejansko) onemogočen.
Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj se s sklenitvijo neodplačne pogodbe obveznosti stečajnega dolžnika povečajo za znesek, ki je enak vrednosti izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je stečajni dolžnik zavezal opraviti z neodplačnim pravnim poslom in se s tem nujno oslabi dolžnikov poslovnofinančni položaj ter so(prispevajo) k nastanku insolventnosti. Neodplačna razpolaganja so zato izpodbojna tudi, če so bila opravljena preden je dolžnik postal insolventen. Pomembno je le, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti. Ker torej velja, da bi morali sporni pogodbi biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, pa nista bili, sta nični. Ničnost pa se lahko uveljavlja, četudi se je nad eno od pogodbenih strank pričel postopek osebnega stečaja in če se ta ugotovi, nastopijo enaki učinki kot v primeru, če se ugotovi, da je dejanje izpodbojno po pravilih ZFPPIPP. Vzpostavi se vrnitveni zahtevek enak povračilnemu zahtevku po 278. členu ZFPPIPP. Razlika je le v tem, da v primeru ničnosti ni bistveno ali je stečajni dolžnik kot pogodbena stranka v času sklenitve ničnega posla bil insolventen.
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 153, 153/3, 153/4, 214, 214/2, 249, 249/1, 408, 408/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 46.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - preživljanje skupnih otrok - potrebe otroka - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - otrokova korist - porazdelitev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - dodatno izvedensko mnenje - določitev izvedenca po uradni dolžnosti - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za sodnega izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - stroški iz sredstev sodišča
Pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih ne bi mogel delati poln delovni čas. Pomoč staršev je sam opredelil kot njuno darilo, kot tako pa je bilo pravilno upoštevano v okviru njegovih zmožnosti. Niti dejstvo, da toženka ne plačuje preživnine, niti odobritev socialne pomoči ne zmanjšujeta njegovih zmožnosti za prispevanje k preživljanju otrok. Utemeljeno pa je pritožnikovo zavzemanje za višje ovrednotenje premoženjskih sposobnosti matere. V sodbi je ugotovljeno, da ima lasten kozmetični salon in da je družbenica v več podjetjih. Sama je izpovedala o mesečnih stroških lizinga, kredita in hčerinega jahanja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da že ti stroški kažejo na to, da so njeni dohodki višji od ugotovljenih v sodbi. Poleg tega pritožnica v odgovoru na pritožbo ni oporekala navedbam o poslovanju družbe A. d.o.o., niti navedbam o oddajanju poslovnega prostora v najem, in da oboje predstavlja vir dohodka. Izpovedala je sicer, da je le 1% družbenica v navedeni družbi, vendar je to v nasprotju z izpiskom iz sodnega registra, ki potrjuje pritožnikovo navedbo. Upoštevaje tožnikov predlog o razporeditvi preživninskega bremena ter glede na to, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive ter da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu in je s tem večji del skrbi za njun razvoj na njem, na drugi strani pa mati skrbi za še enega otroka, je pravilna razporeditev preživninskega bremena na polovico.
predhodno vprašanje - pomanjkljiva dokazna ocena - metodološki napotek - spor o obsegu zapuščine - darilo zapustnika
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Čeprav je izvedlo vse predlagane dokaze, je nato ocenilo le tiste, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene.
Ni pomembno, zakaj je domnevna obdarjenka porabila podarjena denarna sredstva. Bistveno je, ali ji je zapustnica ta sredstva hotela neodplačno nakloniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026754
OZ člen 7, 82, 82/1, 101, 101/2, 190, 282/1, 653, 653/1, 653/4. ZPP člen 213.
gradbena pogodba - pogodba o delu - pogodbena vrednost - dogovor o ceni del - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - prevzem dela - pogoji za prevzem - bančna garancija za odpravo napak - pravilo sočasne izpolnitve - zavrnitev dokazov - pogodbena kazen zaradi zamude - neupravičena obogatitev - nesorazmernost
Pogodbeni stranki sta se ob prevzemu del sprli glede vrednosti del. Višina zneska na bančni garanciji naj bi bila ključni dokaz o dokončni vrednosti del. Zato je tožena stranka v višini 40.874,00 EUR ni želela sprejeti in tudi v pravdi pogojuje plačilo le z garancijo, ki naj se glasi na znesek 38.508,49 EUR.
Ker je tožena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler ji tožena stranka ne izroči nove garancije v višini kot je nižja od zneska v ponujeni garanciji, to pa je nesorazmerna zahteva, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo toženi stranki naložiti v smislu drugega odstavka 101. člena OZ plačilo takrat, ko ji bo tožeča stranka izročila garancijo v višini 38.508,49 EUR.
Ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da je že ob podpisu Aneksa, ko je bila večina del tudi že končana, tožeča stranka vedela, da je povišanje pogodbene cene za 10%, prenizko, pa ga je podpisala brez pridržka, se neutemeljeno sklicuje na kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke, saj jih je ta dolžna izpolniti le tako kot se glasijo
uporabnina - solastnina na nepremičnini - upravičenja solastnika - onemogočanje uporabe nepremičnine solastniku - neupravičena obogatitev - menjava ključavnice
Tožnica ni uspela dokazati, da bi jo toženec oviral pri uporabi solastne hiše. Tako niso izpolnjeni pogoji za obogatitveni zahtevek. Med solastniki pa je treba dokazati, da kdo uporablja stvar v celoti, oziroma krši pravice drugih solastnikov.
plačilo odvetniških storitev - trditveno breme - izpoved stranke - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi
Izpoved zakonite zastopnice tožeče stranke, ki je opisala več pravnih zadev, v katerih je bil stranka toženec osebno, ne more nadomestiti manjkajočih tožbenih trditev.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenosti uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnosti in utemeljenosti upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je prva vloga, s katero lahko dolžnik nasprotuje v predlogu za izvršbo postavljenemu zahtevku za plačilo obveznosti. Ti ugovori niso omejeni zgolj na prerekanje obveznosti iz razloga ker obveznosti ni ali je ta manjša (npr. tako imenovana negativna dejstva, ugovor prenehanja obveznosti …), temveč tudi, da za sodno uveljavljanje zahtevka niso izpolnjene posebne predpostavke, če jih zakon tako določa. Ena od teh je določena tudi v četrtem odstavku 27. člena ZDOdv. Ta določa, da se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku.
pritožba - umik pritožbe - stroški za odgovor na pritožbo
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje.
statusni spor - stroškovna odločitev - prosti preudarek
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka po prostem preudarku (prim. 413. člen ZPP) spregledalo pomemben vidik, in sicer, da toženka v času, ko je tožnik (še pred otrokovim rojstvom) na CSD podal izjavo o priznanju očetovstva, ni bila prepričana o njegovem očetovstvu (ob zaslišanju je povedala, da je sedaj, ob preračunavanju datuma zanositve, datuma rojstva in analize DNK, prepričana, da tožnik ni otrokov oče, prej pa o tem še ni bila čisto prepričana). Toženka je dopuščala možnost, da tožnik ni A. A. oče, vendar ga s svojimi dvomi ni seznanila. Tožnika je torej zavestno puščala v veri, da je otrokov oče, čeprav sama o tem ni bila gotova. Ni nepomembno, da je bil tožnik v zmoti glede očetovstva kar pet let. Dilemo o očetovstvu je lahko razrešil le po sodni poti. Opisane dejanske okoliščine utemeljujejo odločitev, da mora toženka tožniku povrniti vse po sodišču prve stopnje priznane stroške pravdnega postopka.