CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029491
ZPP člen 142, 142/4, 338, 338/2. OZ člen 574, 574/2.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - rok za vrnitev posojila - primeren rok - popolna tožba - identifikacija tožbenega zahtevka - vročitev tožbe - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - zamudna sodba - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Ker iz tožbenih navedb ne sledi, da bi pogodbeniki določili rok za vrnitev posojila, ga morata posojilojemalca vrniti po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne (drugi odstavek 574. člena OZ). Tožba je bila toženima strankama vročena na podlagi določila 142. člena ZPP. 1. 11. 2018 se je 15 dnevni rok iz četrtega odstavka 142. člena iztekel. Najmanj od 1. 11. 2018 sta bila toženca seznanjena, da tožnica od njiju zahteva vrnitev neplačanega dela posojila v znesku 7.000,00 EUR. Dvomesečni rok se je do 3. 1. 2019, ko na podlagi sodbe začne teči paricijski rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, nedvomno iztekel, zato je sodišče pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku.
delitev solastne stvari - načini delitve - fizična delitev solastne stvari - deljivost stvari - stroški parcelacije
Stroški parcelacije ne pomenijo zmanjšanja vrednosti stvari, prav tako pa gre za skupne stroške udeležencev postopka, ki jih slednji trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.
Civilnopravno gledano je račun zgolj potrditev dogovorjenega, torej enostranska listina, ki ima določeno dokazno vrednost, nikakor pa ni nastanek obveznosti vezan na izdajo računa. Obveznost nastane s sklenitvijo posla, ki je sklenjen, ko se stranki dogovorita o njegovih bistvenih sestavinah (15. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029278
SPZ člen 12, 12/2, 73, 212. OZ člen 7, 164. ZPP člen 155, 155/1.
vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - namakalni sistem - vodovodna cev - poškodovanje stvari - izvrševanje lastninske pravice - služnostna pravica - kolizija pravic - zloraba lastninske pravice - navidezno izvrševanje pravic - sosedsko pravo - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - izkazanost škode - dokazno breme - stroški potrebni za pravdo - povrnitev pritožbenih stroškov - povrnitev revizijskih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi
Ni podana protipravnost ravnanja toženca, ki je prerezal odkopano dovodno cev namakalnega sistema, ki teče po njegovem zemljišču brez kakršnekoli pravne podlage, in nanjo namestil ventil, s čimer je preprečil dobavo vode do nepremičnine druge tožnice. Protipravnost ravnanja toženca bi bila podana, če bi sodišče ugotovilo, da je šlo za navidezno izvrševanje njegove lastninske pravice.
Dokazno breme, da je toženec s spornim posegom navidezno izvrševal svojo lastninsko pravico, je bilo na tožnicah. Tožencu kot lastniku nepremičnine ni bilo treba dokazovati, zakaj je upravičen izvrševati svojo lastninsko pravico v polnem obsegu, kakšno konkretno korist ima od tega, zakaj konkretno je vodovodna cev pod površino nepremičnine zanj moteča in zakaj se ima pravico (na primeren način) upreti takšnemu stanju, ki predstavlja poseg v njegovo lastninsko pravico. Da je bila njegova obramba lastninske pravice neupravičena ali nesorazmerna ter zaradi tega protipravna, sta bili dolžni dokazovati tožnici.
odškodninska odgovornost - padec na stopnicah - obisk na domu - hrana - protipravno ravnanje - dolžna skrbnost - opustitev čiščenja - vir nevarnosti - povprečno skrben gospodar - primerno skrben lastnik stanovanja - nezadostna skrbnost oškodovanca - skrb za lastno varnost - izključna krivda oškodovanca
Opustitev toženkine zavarovanke, ki pred tožničinim prihodom ni očistila stopnic, ni protipravna.
Tožnica bi pri hoji morala gledati predse, posebej ker je prvič prišla na obisk k toženkini zavarovanki. Odveč je zato vprašanje, ki ga tožnica zastavlja v svoji pritožbi. Če namreč, kot je sama priznala, ni opazovala (tudi) talne površine, po kateri je hodila, je zanemarila osnovno previdnost, ki jo je treba upoštevati pri gibanju, da je to varno.
Tožnica bi se torej pri hoji po stopnicah ob običajni previdnosti vsekakor lahko izognila padcu. Ker se je z neprevidno hojo sama malomarno izpostavila nevarnosti, je za svoj padec in njegove posledice kriva izključno sama.
Pravni pomen in domet instituta je treba ločiti od pomena, ki ga ima na področju dejanskega sklepanja, torej sklepanja o obstoju določenih dejstev, lahko samo dejstvo, da je prišlo do nastanka tega instituta. V okviru ugotavljanja dejanskega stanja lahko torej v določenih okoliščinah dejstvo, da je stranka, ki je na njem navedena kot dolžnik, izpis odprtih postavk (sploh) podpisala oz. potrdila (kot pravilen), predstavlja indic, ki omogoča nadaljnje sklepanje na obstoj drugih dejstev.
Zadostuje, da tožeča stranka dokaže, da je tožena stranka blago prejela, pri čemer način ni bil relevanten. Ni pa tožeči stranki poleg prej navedenega treba dokazati še tega, da je to blago dostavila oz. pripeljala do delavcev tožene stranke (torej načina dobave) in da so delavci tožene stranke poleg tega še podpisali dobavnice. Podpisane dobavnice bi dokazovanje prejema blaga zgolj olajšale.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
dodatek k plači - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini - policist
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le, če je območje, na katerega je napoten, s strani ministra določeno kot območje s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami dela. Takšna določitev območja oziroma ugotovitev, da so na določenem območju življenjske razmere in okoliščine dela takšne, da opravičujejo priznanje dodatka na podlagi 16. člena Uredbe, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati kot tudi ne more samo določati višine dodatka.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe je v nasprotju sam s seboj - izrek je nerazumljiv - odločba o kazenski sankciji - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Razlogi, ko je sodišče prve stopnje enkrat ocenilo, da v izpovedi oškodovanke obstojijo vrzeli (ne da bi jih konkretno tudi navedlo), spet drugič pa, da vrzeli ne obstojijo, pa so v precejšnji meri sami s seboj v nasprotju, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZDR-1 člen 33, 37, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 251, 251/3, 252, 252/1, 252/1-3.. ZJU člen 10, 37.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kriva listina - javni uslužbenec
Ponareditev podpisa nadrejenega delavca v času odsotnosti pomeni po svoji naravi takšno ravnanje, ki poruši zaupanje delodajalca do delavca, da takšnih ravnanj ne bo ponovil. Delodajalec, državni organ, mora namreč zaupati, da javni uslužbenec v času odsotnosti nadrejenega javnega uslužbenca ne bo zlorabil te odsotnosti tako, da bo „saniral“ svoje napake pri delu na način, da bo ponaredil podpis nadrejenega ter s tem povzročil pravni položaj, ko o pravicah strank v upravnem postopku odloči oseba, ki za to nima pooblastila. Tožena stranka je namreč dolžna v upravnem postopku izdajati upravne akte in dosledno upoštevati načelo zakonitosti. Glede na to, da je tožena stranka tožnici očitala tudi kršitev Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, je tožnica s svojim ravnanjem kršila tudi 10. člen ZJU, ki javnemu uslužbencu nalaga dolžnost častnega ravnanja pri izvrševanju javnih nalog v skladu s pravili poklicne etike.
sodna taksa - sodna taksa za umik tožbe - umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo - priprave na glavno obravnavo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Glede na dikcijo tar. št. 1112 ZST-1 pa je povsem jasno, da je znižanje sodne takse predvideno za primer umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, ki je skladno z drugim odstavkom 269. člena ZPP med drugimi izrecno opredeljen kot opravilo v okviru priprave na glavno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00027279
ZPP člen 8, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 354, 354/1. URS člen 23. OZ člen 926, 926/5, 937, 937/2, 948, 948/2.
pogodba o leasingu - zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - aktivna legitimacija - materialni interes - nastop zavarovalnega primera - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enakovrednost dokaznih sredstev - nasprotni dokaz - dokazovanje - premoženjski interes - zavarovalno kritje in nastanek zavarovalnega primera
Ni sporno, da tožeča stranka v času zatrjevanega škodnega dogodka še ni bila pravni lastnik delovnega stroja, nosi pa vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost odtujitve stvari, saj je v pogodbi o leasingu dogovorjeno, da bo predmet leasinga po plačilu vseh obrokov pripadel leasingojemalcu, na leasingojemalcu pa je tudi breme vseh obveznosti, ki izvirajo iz uporabe predmeta leasinga. Nenazadnje iz pogodbe o leasingu izhaja, da v primeru odtujitve predmeta leasinga dolžnost plačila obveznosti tožnice kot leasingojemalca ne preneha in je zato materialni oziroma premoženjski interes, da zavarovalni primer (škoda) ne nastane, podan tudi pri leasingojemalcu.
Ker tožena stranka trdi (in dokazuje), da do zatrjevanega škodnega dogodka ni moglo priti, ker naj bi bil zadevni stroj v nasprotju z določbami pogodbe o leasingu prodan družbi s Kosova, tako da je bil iz Slovenije odpeljan že 19. 7. 2015 in ne kdaj kasneje, lahko tožeča stranka še vedno ovrže aktualni dokazni uspeh tožene stranke glede nenastanka zavarovalnega primera, v kolikor dokaže svoje pravočasne navedbe, da je imela zadevni stroj še v posesti ob sklepanju predmetnega zavarovanja dne 27. 6. 2016. Slednje je tožeča stranka želela dokazovati z zaslišanjem prič J. M. (zaposlenega pri tožeči stranki) in T. Č. (zavarovalnega agenta pravne prednice tožene stranke), pri čemer je pojasnila, da je dne 27. 6 .2016 J. M. predmetni stroj pokazal navedenemu zavarovalnemu agentu, ki si ga je pred sklenitvijo zavarovanja ogledal. Sodišče prve stopnje se do teh pravno relevantnih navedb tožeče stranke sploh ni opredelilo, njena dokazna predloga za zaslišanje prič J. M. in T. Č. pa je zavrnilo zgolj s pojasnilom, da ostali dokazi niso bili potrebni, ker naj bi bilo pravno pomembno dejansko stanje dovolj razjasnjeno že na podlagi izvedenih listinskih dokazov. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje tožeči stranki odvzelo možnost, da dokaže nasprotno od tistega, kar je zatrjevala tožena stranka in kar je na podlagi izvedenih listinskih dokazov ugotovilo sodišče prve stopnje glede domnevne odtujitve zadevnega delovnega stroja. Sodišče lahko namreč zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Prav tako so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. Tožeča stranka je (glede na trditveno podlago tožene stranke o nenastanku zavarovalnega primera) z neizvedenima dokazoma dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva glede nastanka zavarovalnega primera. Zavrnitev teh predlaganih dokazov tožeče stranke, ki bi lahko privedli do drugačne rešitve spora, zato predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožeča stranka utemeljeno uveljavlja v pritožbi.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - obličnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - notarski zapis - neveljavnost pravnega posla
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju mora imeti obliko notarskega zapisa. Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, če je v zakonu tako določeno, so neveljavni.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 8, 8/2, 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja - milejši ukrep - vpliv psihoaktivnih substanc - uživalec prepovedanih drog - zdravljenje odvisnosti - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico pod posebnim nadzorom brez privolitve je ukrep, ki pride v poštev, ko je zanesljivo ugotovljeno, da noben milejši ukrep ne zadošča. Zaradi tega bi sodišče moralo podrobneje obrazložiti nujnost izbire skrajnega ukrepa, še posebej zato, ker v spisu ni podatka, da bi pridržana oseba bila že udeležena v kakšni drugi (milejši) obliki zdravljenja, ki ne bi bilo uspešno ali bi ga opustila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028420
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 359, 359/1, 359/1-1.
goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni dejanski stan - premoženjska škoda - nastanek premoženjske škode
Obtoženec naj bi z lažnivimi obljubami oškodovancema, da se bodo pogodbe o naročniških razmerjih in operaterjih mobilne telefonije uničile in da oškodovancema tako ne bo treba plačati nobene naročnine, dosegel, da sta sklenila več naročniških razmerij. S tem sta vsakič prejela nov mobilni aparat za 1 EUR, vsak vreden okoli 600,00 EUR. Oškodovanca naj bi na ta način pridobljene mobilne aparate prodala obtožencu za 350,00 EUR. S tem, ko naj bi oškodovanca obtožencu aparate prodala po ceni, ki je ustrezala polovici dejanske vrednosti, pa zanj premoženjska škoda ni mogla nastati, saj iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da sta imela s posli premoženjsko korist.
Toženec sam navaja, da se je z navedeno sodbo seznanil v letu 2009 preko odvetnika. Tega pritožnik ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi vsaj takrat moral vložiti ustrezno pravno sredstvo, ne pa deset let kasneje.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - meje preizkusa sklepa po uradni dolžnosti - pristojnost razpravljajočega sodnika
Po določbi tretjega odstavka 412. člena ZKP pri odločanju o zahtevi v senatu, ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku.
POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSK00027829
ZZVZZ-UPB3 člen 63, 63/2, 64,65, 68.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - poslovno sodelovanje med zavarovalnico in izvajalci zdravstvenih storitev - sprememba cene
Izvajanje zdravstvene dejavnosti je v javnem interesu, zato je funkcioniranje sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja urejeno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Pri sklepanju pogodb udeleženci niso prosti, ampak morajo upoštevati zakonske omejitve. Po določbi 63. člena ZZVZZ se Zavod, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter ministrstvo, pristojno za zdravstvo, za vsako leto dogovorijo o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določijo obseg sredstev. Na tej osnovi določijo izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ter zasebnimi zdravstvenimi delavci. V tretjem odstavku 9. člena Dogovora je določeno, da spremembo višine elementov, med katerimi je tudi plačni razred, partnerji opredelijo z aneksom k Dogovoru. Zavod zato ni bil dolžan avtomatično, brez ustrezne spremembe Pogodbe in Dogovora, spreminjati cen storitev. Če torej pride do spremembe višine posameznih elementov, se ta sprememba upošteva le, če je sklenjen ustrezen aneks k Dogovoru. V primeru, da je treba izvesti postopek po drugem odstavku 63. člena ZZVZZ, pa tak aneks nadomesti odločitev arbitraže, oziroma na koncu sklep Vlade.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00027363
ZPND člen 19, 19/1, 22č. ZIZ člen 226, 226/3, 273, 273/2.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - kršitev sodne poravnave - denarna kazen - kršitev - nespoštovanje odločbe - vsebinska presoja - nasilje v družini - način sporočila - roditeljska pravica staršev - vzgoja in varstvo otrok
V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po določilih ZPND, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča. Denarna kazen se izreče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti. V skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče, če dolžnik ne izpolni obveznosti (se ne vzdrži ravnanja, ki je prepovedano, postopa po uradni dolžnosti tako, da opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.
Izvršba zaradi izterjave denarne kazni ni namenjena realizaciji upnikove terjatve, niti kaznovanju nasprotnega udeleženca, ampak je namen varstvo žrtve pred nasiljem, torej prenehanje in preprečitev nasilja v družini in odvrnitev nadaljnje škode. Na to utemeljeno opozarja nasprotni udeleženec, ko najava, da ima pravico izražati svoja stališče in nazore v zvezi z vzgojo skupnih otrok in da zato predloženi zapisi SMS sporočil ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljice, pred čemer naj bi jo zavaroval ukrep. V ponovljenem postopku se mora zato sodišče opredeliti do namena ukrepa in s tem v zvezi sprejeti oceno, ali vsaka kršitev prepovedi iz sodne poravnave, predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica lahko počuti ogroženo. Ne gre prezreti, da nasprotnemu udeležencu roditeljska pravica ni bila omejena, zato ima pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča in nadzore v zvezi z vzgojo skupnih otrok.
Za podaljšanje ukrepa morajo biti podani enaki razlogi kot za njegov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanje škode na njenem zdravju ali drugačen protipravni poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND). Izkazano mora torej biti, da izrečen ukrep ni zalegel. Nič od tega predlagateljica v zvezi s prepovedjo približevanja ne navaja in še manj izkazuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00028098
ZJF člen 55, 55/1. ZPP člen 72. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (2011) člen 53, 53/2.
javno financiranje visokošolskih zavodov - proračunska sredstva - dodatek za stalno pripravljenost - nenamenska poraba sredstev - sankcije - pravna podlaga zahtevka - načelo transparentnosti - predlog za izločitev sodnika
Materialnopravno zmotno se je sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem postopku sklicevalo na prvi odstavek 55. člena ZJF. Slednji se namreč nanaša na primere, ko so proračunska sredstva dodeljena neupravičeno, za kar v konkretnem primeru ni šlo, saj iz trditev tožeče stranke in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka v spornih letih prejela toliko proračunskih sredstev, kot ji jih je pripadalo na podlagi predpisov. Tožeča stranka tudi ni prerekala trditev tožene stranke, da je izvedla vse programe, ki se jih je zavezala izvesti v posameznem študijskem letu. Zato o neupravičeni obogatitvi oziroma obogatitvi na strani tožene stranke in prikrajšanju na strani tožeče stranke ni mogoče govoriti.
Pravilno pa je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo na podlagi Uredbe in na njeni podlagi sklenjenih pogodb med toženo stranko in ministrstvom, ki določajo sankcijo za primer nepravilnega ravnanja s prejetimi proračunskimi sredstvi oziroma njihove nenamenske porabe.
Pri gospodarjenju s proračunskimi sredstvi se mora uporabnik zavedati, da se pričakuje in zahteva transparentnost porabe teh sredstev, torej preglednost in resničnost podatkov, ravnanje v skladu s predpisi ter v ta namen sklenjenimi pogodbami z izplačevalcem sredstev.