• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>
  • 21.
    VSRS Sklep II DoR 186/2016
    21.7.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018935
    ZPP člen 367, 367/2, 367/4, 377.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Označba sporne vrednosti v predlogu za dopustitev revizije (pct 21.732,31 EUR) je očitno nerelevantna, saj je lahko le prepis označene sporne vrednosti v odločbah nižjih sodišč, ki je pa ni mogoče upoštevati pri oceni vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ker je bilo odločeno o denarnem zahtevku.
  • 22.
    VSRS sodba in sklep II Ips 337/2014
    21.7.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018497
    OZ člen 132. ZPP člen 7, 8, 216, 216/1, 286, 370, 370/3. ZDoh-2 člen 17, 27-5, 127.
    povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - izgubljeni zaslužek - renta - občasna dela - davek - davek od odškodnine za premoženjsko škodo - dohodnina - neto znesek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija - razpravno načelo
    Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora pa določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka. Ta je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnica je torej upravičena do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku. To velja tako v primerih, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve (kot na primer v zadevi II Ips 361/2010) ali iz dela na črno (ni pa v takem primeru obremenitve odškodnine s prispevki za socialno varnost po določbah Zakona o prispevkih za socialno varnost), ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji).
  • 23.
    VSRS Sklep I Kr 39161/2013-199
    21.7.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008065
    ZKP člen 35, 35/1.
    krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – konkretizacija predloga
    Predlagatelj bi moral konkretno navesti in obrazložiti okoliščine, ki bi zbujale dvom v nepristransko odločanje Višjega sodišča v Mariboru.
  • 24.
    VSRS Sodba IV Ips 32/2016
    21.7.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008105
    ZP-1 člen 57c, 57c/1.
    plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - pravnomočnost plačilnega naloga - polovično plačilo globe - pravica do zahteve za sodno varstvo
    Po določbi prvega odstavka 57. c člena ZP-1 kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog (praviloma) ni dovoljena. Povedano drugače, po veljavni zakonski ureditvi kršitelj s plačilom polovice globe pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo izgubi pravico do vložitve zahteve za sodno varstvo. Obojega, zahteve za sodno varstvo in plačilo polovične globe, namreč ne more dobiti.

    Kršitelj se je s plačilom polovičnega zneska globe dejansko odpovedal (prej vloženi) zahtevi za sodno varstvo.
  • 25.
    VSRS sodba in sklep II Ips 338/2014
    21.7.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018551
    OZ člen 174.
    povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - renta
    Oškodovancu, ki zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek, mora odgovorna oseba plačevati denarno rento kot povračilo za škodo (drugi odstavek 174. člena OZ). Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda; da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se le-te nastanka škode in njene višine ne zahteva dokazni standard gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oziroma mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. S tako stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek, je podlaga za materialnopravni sklep o obstoju škode. Zato je napolnitev pravnega standarda „normalnega teka stvari“ vprašanje materialnega prava.
  • 26.
    VSRS Sklep II DoR 73/2016
    21.7.2016
    STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018553
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SZ-1 člen 10, 103, 103/5.
    dopuščena revizija - trditvena podlaga - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - neprofitna najemnina - primernost stanovanja
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ob predpostavki, da so bile navedbe tožene stranke takšne, kot izhajajo iz 2. točke prvostopenjske sodbe in 8. točke drugostopenjske sodbe, pravilno ravnanje nižjih sodišč, ki nista ugotavljali dejstev v luči 10. člena SZ-1.
  • 27.
    VSRS Sklep II DoR 81/2016
    21.7.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018489
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179.
    predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
    Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
  • 28.
    VSRS sodba II Ips 190/2015
    21.7.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018486
    OZ člen 184. ZOR člen 204.
    dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dedovanje - odstop terjatve - povrnitev nepremoženjske škode

    Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015 je bilo ugotovljeno, da je bil 204. člen ZOR v neskladju z Ustavo. To pa pomeni, da bi tukajšnja tožnica ne bila ob vtoževani znesek izključno v primeru, če bi tamkajšnjo sodišče svojo (drugačno, zanjo ugodno) odločitev oprlo na protiustavno zakonsko določbo. Iz tega sledi logičen in neizpodbiten sklep, da v izvršbi odvzet ji denarni znesek ne more predstavljati pravno priznane škode, saj do zmanjšanja njenega premoženja ne bi prišlo le ob neustavnem ravnanju sodišč. Čim pa ni pravno priznane škode, kar je ena izmed prvin vzročne zveze, pa se tudi vprašanje vzročne zveze ne more zastaviti.

  • 29.
    VSRS Sklep II DoR 177/2016
    21.7.2016
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018560
    ZZZDR člen 106. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
    predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - stiki z otrokom - koristi otroka
    Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. V skladu s 367.c členom ZPP je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
  • 30.
    VSRS sodba II Ips 339/2014
    21.7.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018501
    ZPP člen 4, 253, 289.
    dokazovanje - dokaz z izvedencem - pisno izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca
    Tožnica ima seveda prav, da imajo stranke po določbi drugega odstavka 289. člena ZPP pravico izvedencu postavljati vprašanja na glavni obravnavi in da je pomen te pravice tem večji, čim večja je povezanost med izvedenskim mnenjem in odločitvijo o tožbenem zahtevku. Drži tudi, da je to eden od razlogov, da popolnost mnenja ni dovoljen (pravilen) razlog za opustitev zaslišanja izvedenca. Vendar pa mora biti tudi v primeru odločilnega pomena izvedenskega mnenja za odločitev o tožbenem zahtevku predlog za zaslišanje izvedenca, ki je pred tem že podal jasno, izčrpno, razumljivo in nedvoumno mnenje, v pravilnost katerega sodišče ne dvomi, obrazložen in konkretiziran.
  • 31.
    VSRS Sodba II Ips 290/2014
    21.7.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018520
    OZ člen 131.
    odgovornost projektanta - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
    Ker morajo biti elementi civilnega delikta podani kumulativno (131. člen OZ), izostanek vzročne zveze izključuje odškodninsko odgovornost. Zato odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša, čeprav bi se izkazalo, da je projektant res ravnal protipravno.
  • 32.
    VSRS Sodba I Ips 9643/2014-99
    21.7.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008064
    ZKP člen 12, 12/4, 16, 16/3, 371, 371/2, 420, 420/2, 442, 442/1. URS člen 29, 29/1-2, 29/1-3.
    bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – skrajšani postopek - opravičilo izostanka – navzočnost na glavni obravnavi – pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Za sojenje obdolžencu v nenavzočnosti ZKP ne predpisuje pogoja, da je obdolženec izostanek opravičil, kar pa ne pomeni, da sodišče ne bo upoštevalo utemeljenega opravičila obdolžencu; dokazno breme je na obdolžencu, kar pomeni, da mora navesti konkretne razloge zaradi katerih na obravnavo ni mogel priti in zanje predložiti ustrezna dokazila.
  • 33.
    VSRS sklep I R 82/2016
    21.7.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018431
    ZPP člen 19, 22, 25, 25/2.
    spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - ugovor
    Ker je tožeča stranka z vložitvijo tožbe izbrala krajevno pristojnost sodišča z območja Okrožnega sodišča v Kopru, je za odločanje v tej zadevi pristojno okrajno sodišče s tega območja, to pa je Okrajno sodišče v Kopru.
  • 34.
    VSRS Sodba I Ips 52755/2014-62
    21.7.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008055
    URS člen 29, 29/1-3. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - očitna pisna pomota - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Dokaze, za katere meni, da niso pomembni za pravilno razsojo sme sodišče zavrniti. Za razsojo so pomembni dokazi, ki so v relevantni zvezi z dejanjem, ki je predmet obtožbe in za katero obstaja verjetnost, da bodo lahko izključili ali potrdili obstoj pravno pomembnih dejstev.

    Iz sodbe instančnega sodišča mora izhajati, da se je sodišče z navedbami stranke v pritožbi seznanilo in jih obravnavalo.
  • 35.
    VSRS Sodba I Ips 24265/2011-167
    21.7.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008068
    ZKP člen 359, 359/1-1, 364, 365.
    sestavine sodbe – obrazložitev sodbe – pisno izdelana sodba – pravnomočna sodba – popravni sklep
    Izdajo sklepa o popravku sodbe po prvem odstavku 365. člena ZKP časovno ni omejena z nobenim rokom, kar pomeni, da se sklep lahko izda tudi potem, ko je sodba že postala pravnomočna.
  • 36.
    VSRS Sklep X Ips 77/2016
    19.7.2016
    UPRAVNI SPOR
    VS1015678
    ZUS-1 člen 83, 83/2.
    dovoljenost revizije - posredovanje dokumentacije ATVP - denarna kazen - vrednostni kriterij ni dosežen - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane
    Pomembno je tisto pravno vprašanje, ki zahteva razjasnitev, ker odgovor nanj ni nedvoumen oziroma je mogoče zastopati različna razumna stališča, in ki se lahko pojavijo v nedoločenem številu zadev iste vrste. Mora pa biti vprašanje pomembno (tudi) za odločitev v konkretni zadevi. Vprašanje, ki ga zastavlja revizija, za obravnavano zadevo ni pomembno.
  • 37.
    VSRS Sklep III Ips 139/2014
    19.7.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002959
    ZPP člen 212, 227, 227/1, 370, 370/1-2.
    dokazovanje - listine - edicijska dolžnost
    Po določbi prvega odstavka 227. člena ZPP zahteva sodišče, če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, od te (druge) stranke naj listino predloži in ji določi za to rok. Namen t.i. edicijske dolžnosti je zagotovitev poštenosti sojenja (obravnave). Brez nje stranka, ki nima pomembne listine, ne more dokazati svojih trditev ali obrazloženo ugovarjati trditvam nasprotne stranke (212. člen ZPP). V predmetni zadevi je tožena stranka naredila izračun povprečne cene uteži primerljivih bolnišnic, kakor terja arbitražni sklep 1b, a tožeča stranka ni imela na voljo potrebnih podatkov, predvsem ne sklenjenih pogodb s primerljivimi bolnišnicami, da bi lahko sploh preverila pravilnost izračuna in mu argumentirano ugovarjala. Zato ji ni mogoče očitati, da izračunu tožene stranke ni ugovarjala dovolj specificirano.
  • 38.
    VSRS Sodba III Ips 62/2016
    19.7.2016
    DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS4002969
    ZDen člen 32, 32/2, 73. ZOR člen 210.
    dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - denacionalizacija - nepremičnina - zazidano stavbno zemljišče - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - obveznice - zavezanec za plačilo odškodnine

    V obravnavanem primeru so sporne nepremičnine predstavljale zazidano stavbno zemljišče, kar predstavlja oviro za njihovo vračilo v naravi (drugi odstavek 32. člena ZDen). 73. člena ZDen tako za obravnavano pravno razmerje ni mogoče uporabiti. Glede na navedeno sta sodišči prve in druge stopnje zahtevek pravilno presojali z vidika neupravičene obogatitve.
    Določbe ZDen glede na dejanske okoliščine zadeve (zaradi ovir za vračilo nepremičnin v naravi) niso lex specialis v razmerju do določb ZOR o neupravičeni obogatitvi in tudi niso z njimi v nasprotju.

  • 39.
    VSRS Sodba III Ips 17/2015
    19.7.2016
    POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS4002975
    OZ člen 82, 82/2.
    poroštvo - bodoča obveznost - poroštvo za bodočo obveznost - predmet - določenost predmeta - določnost poroštva - razloga spornih pogodbenih določb
    Če poroštvo za bodočo obveznost ni dovolj določno opredeljeno, ni določen predmet poroštva.
  • 40.
    VSRS Sodba X Ips 355/2015
    19.7.2016
    VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
    VS4002946
    ZPOmK-1 člen 6, 28, 28/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. URS člen 36, 37. EKČP člen 8.
    varstvo konkurence - usklajeno ravnanje družb - sklep o preiskavi - pooblastila Agencije za varstvo konkurence - pravica do sodnega varstva - naknadni sodni nadzor - učinkovitost sodnega nadzora - zakonitost preiskave - nezakonito pridobljeni dokazi - praksa ESČP
    Ustavno dopustno je, da sklep o preiskavi (do spremembe protiustavne ureditve) sprejme Agencija za varstvo konkurence in da je odsotnost predhodne sodne odločbe o preiskavi mogoče nadomestiti (kompenzirati) z ex post facto učinkovitim sodnim nadzorom. Za povsem drug vidik pa gre pri vprašanju, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o preiskavi in ali je konkretna preiskava potekala v skladu z izdanim sklepom o preiskavi. Zagotovljena mora biti torej sodna kontrola zakonitosti dejanske preiskave, njene primernosti, obsega, poteka in trajanja.

    Iz sodne prakse ESČP, na katero se revidentka pri tem sklicuje, ne izhaja, da sta lahko učinkovita izključno le predhodni sodni nadzor ali takojšnji naknadni sodni nadzor. ESČP je namreč do zaključka o neučinkovitosti sodnega nadzora v zadevi

    Delta pekárny prišlo na podlagi celovite presoje nadzora, opravljenega v konkretnem primeru.

    Res je sicer, da je v sistemu takojšnjega naknadnega sodnega varstva, ki se zoper sklep o preiskavi izvede ločeno od preizkusa končne odločbe, bolj konsistentno izpeljano varstvo pred vplivom nezakonito pridobljenih dokazov na končno odločitev z vidika »okužbe« odločevalcev. Vendar pa končna odločba ne more temeljiti na nezakonito pridobljenih dokazih niti v primeru, da je njihova nezakonitost ugotovljena kasneje, na primer, ko je sklep o preiskavi predmet sodnega varstva v okviru postopka zoper končno odločbo. Organ, ki izda končno odločbo, v takem sistemu prevzema tveganje, da bodo preiskava in v njej pridobljeni dokazi spoznani za nezakonite, posledično pa tudi končna odločba, ki bi na takih dokazih temeljila.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>