Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015 je bilo ugotovljeno, da je bil 204. člen ZOR v neskladju z Ustavo. To pa pomeni, da bi tukajšnja tožnica ne bila ob vtoževani znesek izključno v primeru, če bi tamkajšnjo sodišče svojo (drugačno, zanjo ugodno) odločitev oprlo na protiustavno zakonsko določbo. Iz tega sledi logičen in neizpodbiten sklep, da v izvršbi odvzet ji denarni znesek ne more predstavljati pravno priznane škode, saj do zmanjšanja njenega premoženja ne bi prišlo le ob neustavnem ravnanju sodišč. Čim pa ni pravno priznane škode, kar je ena izmed prvin vzročne zveze, pa se tudi vprašanje vzročne zveze ne more zastaviti.
V obravnavanem primeru so sporne nepremičnine predstavljale zazidano stavbno zemljišče, kar predstavlja oviro za njihovo vračilo v naravi (drugi odstavek 32. člena ZDen). 73. člena ZDen tako za obravnavano pravno razmerje ni mogoče uporabiti. Glede na navedeno sta sodišči prve in druge stopnje zahtevek pravilno presojali z vidika neupravičene obogatitve.
Določbe ZDen glede na dejanske okoliščine zadeve (zaradi ovir za vračilo nepremičnin v naravi) niso lex specialis v razmerju do določb ZOR o neupravičeni obogatitvi in tudi niso z njimi v nasprotju.