• Najdi
  • 1
  • od 5
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sodba I Ips 30738/2013
    25.2.2021
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00044597
    ZKP člen 420, 420/5.
    zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - materialna izčrpanost pravnih sredstev - pritožbena seja
    Zagovornik zatrjevane kršitve kazenskega zakona v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more vsebinsko uveljavljati, saj je v pritožbi ni uveljavljal, na pritožbeni seji pa s pobudo pritožbenemu senatu, naj bo v okviru ex offo preizkusa sodbe pozorno na izpostavljeno kršitev zakona, ni zadostil pogoju materialnega izčrpanja pravnih sredstev (peti odstavek 420. člena ZKP).
  • 2.
    VSRS Sodba I Ips 3051/2017
    25.2.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00045478
    KZ-1 člen 216, 216/1.. ZKP člen 60, 144-6.
    kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - oškodovanec kot tožilec - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev
    Oškodovanka kot tožilka, sicer dolžnikova žena, obdolžencu zneska ni plačala kot dolžnica iz izvršilnega postopka, temveč kot žena dolžnika podjetnika. Ker je izvršba tekla na nepremičnine dolžnika samostojnega podjetnika, ki za svoje obveznosti sicer odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena Zakona o gospodarskih družbah), je izvršba tekla tudi na nepremično premoženje, ki je skupno premoženje zakoncev S. Izvršba, ki je tekla zoper moža oškodovanke kot tožilke, čeprav je obdolženec izvršbo predlagal na nepremičnine zakoncev S., deležu oškodovanke kot tožilke na skupnem premoženju ni grozila, saj sme izvršilni upnik za poplačilo svoje terjatve na premoženje dolžnika poseči šele po razdelitvi skupnega premoženja, ko to postane posebno premoženje posameznega zakonca. Glede na navedeno obdolžencu ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem zakonske znake očitanega kaznivega dejanja izpolnil tudi zoper oškodovanko kot tožilko.

    Oškodovanki kot tožilki zato kljub pomotnemu plačilu dolgovanega zneska na račun upnikove družbe in nato še plačila na račun upnika ni mogoče priznati lastnosti subsidiarne tožilke. Čeprav ji je s kaznivim dejanjem nastala škoda, zato še ni imela pravice do prevzema kazenskega pregona zoper obdolženca. Ima pa kot oškodovanka pravico v kazenskem postopku vložiti premoženjskopravni zahtevek po pravilih pravdnega postopka.
  • 3.
    VSRS Sodba I Ips 13672/2015
    25.2.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00043519
    ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11.. KZ-1 člen 123, 123/1, 123/3.
    identiteta med obtožbo in sodbo - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - ogroženost življenja
    Kaznivo dejanje hude telesne poškodbe je z vidika posega v telesno celovitost poškodbeno kaznivo dejanje, z vidika življenja poškodovanca, ki bi bilo lahko zaradi poškodbe v nevarnosti, pa abstraktno ogrozitveno kaznivo dejanje. Za ta dejanja je značilno, da je podana zgolj abstraktna nevarnost, to je samo oddaljena možnost, da bo prišlo do poškodovanja pravno zavarovane dobrine, ne da bi se v konkretni situaciji ta nevarnost dejansko pojavila. Okoliščine, iz katerih izhaja abstraktna nevarnost za življenje, mora sodišče nedvoumno ugotoviti, pri čemer zadostuje splošna nevarnost, da bi lahko prišlo do konkretne ogrozitve življenja ali celo smrti. Ravno stopnja ogroženosti življenja je temeljni razlikovalni element med kaznivima dejanjema hude in posebno hude telesne poškodbe; če je nevarnost za življenje konkretna, gre za kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe.

    Med sodbo in obtožbo, kljub spremenjenemu opisu, obstaja subjektivna in objektivna identiteta, saj se sodba nanaša na osebo, ki je obtožena, in na dejanje, ki je predmet obtožbe. Opis kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe se nanaša na isti historični dogodek, na katerega se je nanašala obtožba in je bil s strani sodišča spremenjen le toliko, da je sodišče vanj dodalo, da bi oškodovanka zaradi zastrupitve in nezavesti lahko bruhala. Sodišče je namreč v razlogih izpodbijane sodbe podrobno obrazložilo, zakaj je štelo, da v obravnavanem primeru ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je obsojenka v resnici bruhala. S tem, ko je sodišče v konkretni del opisa obsojencu očitanega ravnanja dodalo, da bi obsojenka lahko bruhala je ravnalo v obsojenčevo korist in opravilo tako imenovano redukcijo kazenskopravnega očitka obsojencu. Zato obtožba ni mogla biti prekoračena.

    Kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ne more biti podana zaradi nasprotja med sodbo sodišča prve in druge stopnje, temveč se (praviloma) nanaša le na nasprotje v sodbi sodišča prve stopnje.
  • 4.
    VSRS Sodba I Ips 13595/2017
    25.2.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00044688
    ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 324, 324/1-3.
    kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarna vožnja v cestnem prometu - predrznost in brezobzirnost - neposredna nevarnost - predrzna vožnja v cestnem prometu
    Obsojenec je s svojo vožnjo povzročil takšno nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko v treh primerih pripetila prometna nesreča, ki pa so se ji drugi udeleženci cestnega prometa izognili s pravočasnim ukrepanjem.

    V 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 so določene tri izvršitvene oblike, to je, da obsojenec vozi bodisi predrzno, bodisi brezobzirno ali pa vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti. Kaznivo dejanje je podano, kolikor obsojenec izpolni katerokoli od treh alternativno naštetih izvršitvenih oblik.
  • 5.
    VSRS Sodba I Ips 47538/2016
    25.2.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00045477
    ZKP člen 372, 372-3.. KZ-1 člen 190, 190/1.
    odvzem mladoletne osebe - onemogočanje stikov - preprečevanje stikov - zakonski znak kaznivega dejanja - pravnomočno razsojena stvar
    Ni pritrditi zahtevi, da obsojenka ni izpolnila zakonskega znaka zlonamernosti, temveč je bila obsojena zgolj na podlagi svoje pasivnosti. Sodišči sta na zakonski znak zlonamernosti sklepali na podlagi konkretnega obsojenkinega ravnanja in sta utemeljeno presodili, da v nobenem od obravnavanih primerov ni bilo nobenih opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov, temveč je tako ravnala obsojenka z nepoštenimi nameni, njen edini cilj je bil, da oškodovancu preprečuje stike zaradi njunega medsebojnega nerazrešenega konflikta. Obsojenka se je zavedala, da s tem, ko A. A. onemogoča stike z očetom, le tej škoduje tudi dolgoročno.

    V tem postopku je bila obsojenka spoznana za krivo da je (ponovno) zlonamerno preprečila izvršitev pravnomočne sodne poravnave v časovnem obdobju od 22. 3. 2016 do 26. 6. 2016, ki ni bilo predmet predhodnih sodb. V pravnomočni sodni poravnavi so določeni redni tedenski stiki oškodovanca s hčerko. V primeru, da obsojenka te stike zlonamerno preprečuje in s tem (ponovno) izpolni zakonske znake kaznivega dejanja, predhodne obsodbe niso ovira za njeno ponovno obsodbo.
  • 6.
    VSRS Sodba I Ips 49287/2017
    25.2.2021
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00045510
    ZKP člen 371, 371/1-6, 393.. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2.
    stvarna pristojnost okrožnega sodišča
    Zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, s tem, ko je obsojencu za kaznivo dejanje iz stvarne pristojnosti okrožnega sodišča sodilo okrajno sodišče, v obravnavani zadevi določbe 393. člena ZKP ni mogoče uporabiti na način, kot jo je sodišče druge stopnje, ki je v zadevi vsebinsko odločalo. Glede na naravo kršitve in posledice, ki jih je kršitev imela za obsojenca, bi moralo sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 392. člena ZKP, ob ugotovitvi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, s sklepom sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje.
  • 7.
    VSRS Sklep I Up 180/2019
    24.2.2021
    GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00044266
    URS člen 22, 23, 25. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 5/1, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 274, 274/1, 274/1-3, 274/2.
    pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - gradbeno dovoljenje - razveljavitev dovoljenja po nadzorstveni pravici - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zagotovljeno drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
    Zoper upravne akte (torej tudi akt, s katerim je odločba razveljavljena po nadzorstveni pravici) ni mogoč upravni spor po 4. členu ZUS-1, saj je sodno varstvo zagotovljeno v okviru rednega upravnega spora, v katerem lahko tožnik zatrjuje nezakonitost upravnega akta tudi zaradi kršitev človekovih pravic, storjenih v postopku izdaje tega akta.

    Odločitev o zavrženju tožbe iz razloga, ker pritožnici nista bili stranki v postopku izdaje upravnega akta, čemur pritožnici ne ugovarjata, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna.

    Namen pravnih sredstev ni odprava izpodbijane odločbe zaradi odprave same po sebi (per se). Pravna sredstva so namenjena varstvu pravic in pravnih koristi strank postopka. V obravnavani zadevi pritožnici navajata, da želita doseči varstvo služnosti. Učinkovito varstvo služnostne pravice pa imata zagotovljeno (predvsem) v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti, zgolj to, da te možnosti morda nista izkoristili, pa jima ne daje možnosti tožbe po 4. členu ZUS-1.
  • 8.
    VSRS Sklep X DoR 231/2020-4
    24.2.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00043277
    ZUS-1 člen 59, 59/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    predlog za dopustitev revizije - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - substanciranost dokaznega predloga - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica stranke do izjave - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v okoliščinah konkretnega primera utemeljeno zavrnilo zahtevo za opravo glavne obravnave.
  • 9.
    VSRS Sklep I Up 58/2020
    24.2.2021
    ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00043279
    ZUP člen 86, 87, 87/1, 92, 92/2. Uredba o upravnem poslovanju (2018) člen 85. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve (2007) člen 20, 20/2.
    zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe kot prepozne - pravilnost vročitve - osebna vročitev - vročanje naslovniku v tujini - mednarodna povratnica - zavrnitev pritožbe
    Vročanje po določbah ZUP se opravlja na območju Republike Slovenije, medtem ko je glede vročanja v tujini potrebno uporabiti predpis, kjer so urejeni mednarodni poštni standardi. Takšno je tudi stališče pravne teorije, ki poudarja, da je edini odstop od vročanja po ZUP mogoč in hkrati nujen, kadar organi vročajo dokumente neposredno naslovnikom v tujino, saj vročevalci zunaj Republike Slovenije niso zavezani ravnati po določbah ZUP. Zato se določba, ki dovoljuje vročanje neposredno osebi v tujino, lahko izvaja samo tako, da se dokument skladno s poštnimi predpisi opremi s takoimenovano mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR).
  • 10.
    VSRS Sodba I Up 13/2021
    24.2.2021
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00043561
    ZUS-1 člen 65, 65/1.
    mednarodna zaščita - prosilec iz Sirije - priznana subsidiarna zaščita - odprava upravnega akta in meritorna odločitev o stvari - priznanje statusa begunca - izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa - preganjanje prosilca v izvorni državi - sporno dejansko stanje - zavrnitev pritožbe
    Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z razlogom preganjanja štelo za bistveno, kako bi tožnika dojemala oblast v Siriji v primeru njegove vrnitve. Zanjo bi bil sumljiv že zato, ker prihaja z območij, ki so za režim kritična, saj je na podlagi poročil UNHCR in EASO razvidno, da različne strani v konfliktu osebam (vključno s civilisti) že na podlagi fizične navzočnosti na določenem področju pripišejo določeno politično prepričanje.

    Glede na navedeno za odločitev niti ni bistvena pritožbena navedba, da na podlagi tožnikovih nasprotujočih izjav ni bilo mogoče sprejeti za verjetno, da nasprotuje sirski oblasti. Ni namreč pomembno njegovo dejansko nasprotovanje režimu, ampak to, kaj mu ta pripisuje.
  • 11.
    VSRS Sklep I Up 106/2020
    24.2.2021
    UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00045646
    ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 16/1, 36/1-3. ZUP člen 43, 43/1, 142, 142/1, 142/4, 142/5, 143, 143/1, 143/4, 260, 260-9. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 3, 3/3, 7.
    napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv - tožnik v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes za udeležbo v postopku - pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - pritožba zoper sklep o stroških - zavrženje pritožbe
    Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Postopek sodnega varstva v upravnem sporu je usmerjen v varstvo oseb, ki so bile z upravnimi akti prizadete v njihovem pravno varovanem položaju (1. in 2. člen ZUS-1). To pomeni, da mora biti za vložitev tožbe zoper dokončen upravni akt oseba stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka tudi ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta.

    Zgolj vročitev odločbe sama po sebi še ne vzpostavlja položaja stranke oziroma stranskega udeleženca. Prav tako pa tega položaja ne vzpostavljata poziva upravnega organa pritožnici, da predloži podatke po 7. členu Pravilnika. Poziva pa poleg tega tudi ne pomenita niti povabila k udeležbi.
  • 12.
    VSRS Sklep I Up 24/2021
    24.2.2021
    JAVNI RAZPISI - JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
    VS00043563
    URS člen 14, 22. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/3. ZZ člen 36, 36/1.
    varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - direktor javnega zavoda - javni razpis - objava javnega razpisa - začasna odredba - zadržanje izbire in imenovanja kandidatov - neizkazana težko popravljiva škoda - učinkovito sodno varstvo - zavrnitev pritožbe
    Začasna odredba - nastanek težko popravljive škode ni izkazan.

    Pogoj težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki mora biti izpolnjen tudi pri izdaji ureditvene začasne odredbe iz tretjega odstavka istega člena, postavlja zahtevo, da stranka izkaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi kljub njenemu uspehu, ne bo dosežen namen upravnega spora.

    Ni mogoče zatrjevati obstoja težko popravljive škode na podlagi bodočih negotovih dejstev, to je morebitnega bodočega ravnanja organa oziroma morebitnih v bodoče sprejetih odločitev.

    Glede na to, da na podlagi izpodbijanega razpisa kandidat še ni bil izbran in imenovan, bo pritožnica v nadaljevanju tega izbirnega postopka imela vse možnosti zavarovanja svojega pravnega interesa skladno z veljavno zakonodajo, če bo na primer menila, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev skladno s prvim odstavkom 36. člena Zakona o zavodih.
  • 13.
    VSRS Sodba X Ips 122/2020
    24.2.2021
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ŠPORTNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
    VS00043155
    URS člen 14, 14/1, 14/2. ZDPIDŠ člen 1, 2, 3, 3/1, 3/1-1, 5, 5/1. ZUS-1 člen 94, 94/1.
    dodatek k pokojnini - pravica do dodatka k pokojnini - upravičenec - kriteriji za priznanje pravice do dodatka - izjemen dosežek - športni dosežki - kategorizacija športnikov - invalidnost - načelo enakosti pred zakonom - dopuščena revizija - ugoditev reviziji

    Položaj športnikov invalidov in neinvalidov je v bistvenem enak v smislu njihovega delovanja kot udeležencev športnih tekmovanj na (para)olimpijski ali na svetovni ravni v (para)olimpijskih športih, na katerih dosegajo odličja, torej v smislu, kot navaja revident, da so klasične olimpijske discipline in paraolimpijske discipline "olimpijske". Zato se utemeljeno zavzema za razlago prve alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ, v okviru katere pojem "olimpijski" pri svetovnih prvenstvih vključuje tudi športe z olimpijskih iger športnikov invalidov.

    Dodatek k pokojnini je namenjen tudi zagotavljanju dostojnega življenja upokojenega športnika, ki si je večji obseg pravic, kot bi mu šle le na podlagi pokojninskega zavarovanja, dodatno pridobil s svojim izjemnim delom na področju športa. Doseganje tega cilja pa športnikom invalidom ne sme biti onemogočeno samo zato, ker se ne morejo udeleževati svetovnih prvenstvev v športih, v katerih se tekmuje na olimpijadi Mednarodnega olimpijskega komiteja, posredno torej zaradi osebne okoliščine (invalidnosti), saj bi bilo to v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena Ustave.

    Revident kot dobitnik medalj na svetovnem prvenstvu v golbalu, ki je olimpijska kolektivna športna panoga na paraolimpijskih igrah, izpolnjuje kriterij uvrstitve in ranga tekmovanja iz prve alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ.

  • 14.
    VSRS Sklep I Up 28/2021
    24.2.2021
    NEPRAVDNO PRAVO - TUJCI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
    VS00044268
    URS člen 15, 15/4, 19, 23, 51, 51/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 66. ZDZdr člen 31, 31/1.
    pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - omejitev gibanja tujcu - prisilna hospitalizacija - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
    Pritožnik je uveljavljal, da mu je bilo v človekove pravice in temeljne svoboščine poseženo s prisilno hospitalizacijo brez prisotnosti odvetnika. Tudi pritožbo utemeljuje z zatrjevanjem kršitve prvega odstavka 31. člena ZDZdr, ki določa, da je v postopkih po tem zakonu obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tožbeni zahtevek na prepoved in odpravo kršitev človekovih pravic se tako niti ne nanaša na dejanja, ki naj bi jih storila v tem upravnem sporu tožena stranka. Prvi odstavek 30. člena ZDZdr določa, da o zadevah po tem zakonu (med katere po drugem odstavku istega člena sodi tudi postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico) določa pristojno sodišče v nepravdnem postopku. V tem postopku pa lahko stranka s pravnimi sredstvi po določbah ZNP-1 uveljavlja tudi ugovore o kršitvah pravil predpisanega postopka. Po navedenem je torej sodišče prve stopnje tožbo, ki se nanaša na zatrjevane kršitve človekovih pravic v zvezi s hospitalizacijo, pravilno zavrglo, saj niso podane procesne predpostavke za subsidirano sodno varstvo po 4. členu ZUS-1.

    Pri presoji, ali je neko pravno sredstvo učinkovito, ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim (nepravdnim) sodiščem zagotovljeno uveljavljanje istih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic, ampak zadostuje, da lahko v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Iz ustavno procesnih jamstev, ki jih zagotavljata 23. člen in četrti odstavek 15. člena Ustave namreč ne izhaja, da si lahko stranke same izbirajo sodni postopek ali način tega varstva.
  • 15.
    VSRS Sklep Cpg 1/2021
    23.2.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00043613
    ZGD-1 člen 38a, 263. ZPP člen 357a, 357a/4.
    pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
    Vrhovno sodišče je na podlagi četrtega odstavka 357.a člena ZPP pritožbo zavrnilo, ker sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera ni moglo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, z razveljavitvijo pa tudi ni poseglo v strankino pravico do sojenja v razumnem roku (prvi in drugi odstavek 355. člena ZPP).
  • 16.
    VSRS Sklep III DoR 169/2020
    23.2.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00043327
    OZ člen 198. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - neupravičena pridobitev
    Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je v okoliščinah konkretnega primera, ko gre za zahtevek iz naslova neupravičene uporabe nepremičnine v razmerju lastnik - nelastnik, pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi morala tožeča stranka, da bi uspela s tožbenim zahtevkom, zatrjevati in dokazati tudi svoje prikrajšanje.
  • 17.
    VSRS Sklep III DoR 164/2020
    23.2.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VS00043368
    OZ člen 350. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - izbrisna tožba
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni zastaran.
  • 18.
    VSRS Sklep III DoR 3/2021
    23.2.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS00043614
    ZGD-1 člen 482. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - ničnost sklepov skupščine - prenos poslovnega deleža - družbenik - načelo vestnosti in poštenja
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je legitimacijski učinek prvega odstavka 482. člena ZGD-1 glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika z vsemi korporacijskimi upravičenji, absoluten in nasproten dokaz ni mogoč
  • 19.
    VSRS Sodba I Ips 33477/2015
    18.2.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00044585
    ZKP člen 372, 372/1-1. KZ-1 člen 245, 245/1, 245/3.
    kaznivo dejanje pranja denarja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - sklepčnost izreka odločbe - zakrivanje izvora denarja - subjektivni odnos storilca - subjektivna zavest storilca
    Za sklepčnost izreka zadošča, da so v opisu dejanja navedena vsa objektivna dejstva in okoliščine, ki predstavljajo konkretizacijo abstraktnega dejanskega stanu, subjektivni odnos storilca pa mora sodišče obrazložiti v razlogih sodbe, saj se ta dokazuje z drugimi dejstvi, ki sama zase niso elementi kaznivega dejanja in zato ne sodijo v izrek sodbe.
  • 20.
    VSRS Sodba I Ips 12520/2017
    18.2.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00043512
    ZKP člen 506, 506/4.. KZ-1 člen 61, 62, 62/2.
    preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - preklic pogojne obsodbe - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja
    Sodišče je preklicalo pogojno obsodbo, ki kot samostojna in izvršljiva sankcija ni več obstajala, saj je bila zajeta v pogojni obsodbi izrečeni s sodbo, s katero je bil določen nov rok za izpolnitev posebnega pogoja. V času, ko je sodišče odločalo o preklicu pogojne obsodbe, ne samo, da je preklicalo pogojno obsodbo, ki je bila zajeta že v drugi pravnomočni sodbi in je s tem izgubila svojo samostojnost, temveč je sodbo preklicalo tudi v času, ko je obsojencu po tej drugi sodbi tekel rok za izpolnitev obveznosti.

    Postopek za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti do oškodovanca se začne po preteku roka, določenega v pogojni obsodbi za izpolnitev obveznosti. V primeru, ko je bila obsojencu za novo kaznivo dejanje izrečena pogojna obsodba, ne da bi bila preklicana prejšnja pogojna obsodba, in mu je bila nato po četrtem odstavku 59. člena KZ-1 z uporabo določb 53. člena KZ-1 za obe dejanji določena enotna kazen z novo preizkusno dobo, se nova pogojna obsodba po 506. členu ZKP lahko prekliče samo v celoti. To pomeni tudi, da v primeru, da obsojenec ne izpolni posebne obveznosti, ki mu je bila naložena s prvo pravnomočno pogojno obsodbo, se tudi samo ta ne more več preklicati, saj je z izrekom nove pogojne obsodbe izgubila svojo samostojnost.
  • 1
  • od 5
  • >
  • >>