premestitev - razlog za premestitev - zmotna uporaba materialnega prava - policija - učinkovitejše delo organa - smotrnost premestitve
Tožena stranka ima pravico, da v primeru ugotovljenega kadrovskega primanjkljaja na drugem področju znotraj organa (Policije) ob izpolnjevanju predpisanih pogojev premesti javnega uslužbenca. Glede na to, da je pri toženi stranki obstajal kadrovski primanjkljaj na področju Sektorja B. in je tožena stranka na to področje želela delavca z delovnimi izkušnjami, ki jih je tožnik imel, je izpolnjen pogoj obstoja delovnih potreb organa v smislu 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi določene subjektivne razloge (neprimeren odnos tožnika do podrejenih, nepravilnosti pri vodenju organizacijske enote ter domnevne strokovne napake). Spremljajoče okoliščine, ki so sicer subjektivne narave, po določilih ZJU ne vplivajo na dopustnost premestitve. Tožena stranka ima ob izpolnjevanju zakonskih pogojev v primeru ugotovljenih aktualnih delovnih potreb (po odhodu treh inšpektorjev) pravico izvesti organizacijski ukrep premestitve na drugo delovno mesto. Zato je presoja sodišča prve stopnje o nezakoniti premestitvi tožnika na drugo delovno mesto materialnopravno zmotna. Pritožbeno s
odišče je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o premestitvi tožnika.
zavrženje revizije - regres za letni dopust - dovoljenost revizije - spor glede obstoja in prenehanja delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarni zahtevek
Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje glede regresov za letni dopust odločati v revizijskem postopku iz razloga, ker je tožnica pričela voditi postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja po določilih ZUJF in je izplačilo regresa le posledični zahtevek. Zaradi navedenega tožničina revizija ni dovoljena in jo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP pravilno kot nedovoljeno zavrglo.
znižanje plačila vrtca - dohodek družine - vrednost osebnega avtomobila - prihranki
Pravilna so stališča prvostopenjskega sodišča glede vštevanja prihrankov in osebnega avtomobila v premoženje družine pri ugotavljanju upravičenosti do znižanja plačila programa vrtca za tožničinega otroka. Zgolj osebni avtomobil, katerega vrednost ne presega 8.060,00 EUR, se po 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS ne upošteva v premoženje družine. Ker tožničin avto presega navedeno vrednost, se upošteva v premoženje družine. Za izvzem prihrankov, ki jih ima družina za določen namen, pa v ZUPJS ni pravne podlage. Glede na dohodke tožničine družine je bila tožnica pravilno uvrščena v 8. dohodkovni razred in znaša plačilo 66 % cene programa, v katerega je otrok vključen. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb tožene stranke z uvrstitvijo v nižji dohodkovni razred in določitev nižjega plačila za program vrtca.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-11. ZVoz člen 50, 50/8.
stroški postopka - sklep o stroških - stroški zasega in hrambe odvzetih predmetov - stroški vleke vozila - stroški prodaje ali uničenja vozila
V sodbi sodišča prve sopnje, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega za prekršek, je bila navedena pravna podlaga za izdajo posebnega sklepa, s katerim je sodišče v skladu s 145. členom ZP-1 odmerilo stroške zasega in hrambe, ko je bila znana višina le-teh.
ZIZ člen 81, 81/3, 85. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4, 2, 2-6. ZPP člen 2, 2/1.
rubež premičnin – register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin – vpis sklepa o izvršbi v register – fizični rubež – povrnitev stroškov – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – vezanost na zahtevek – delna ugoditev zahtevku
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. S takšno ureditvijo, ki je bila uveljavljena z ZIZ-J in velja od 30. 7. 2014, upnik hitreje pride do zastavne pravice na zarubljeni premičnini, vendar pa s tem ni izključena oprava fizičnega rubeža premičnine, saj je ostala določba 85. člena ZIZ nespremenjena.
Ker se upnikov zahtevek nanaša na povrnitev stroškov rubeža, pomeni priznanje stroškov neuspešnega (ali neizvedenega) rubeža delno ugoditev zahtevku, torej manj od zahtevanega, ne pa nekaj drugega.
predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - stečajni postopek - sredstva predujma za stroške postopka - denarna sredstva - izpisek računa - unovčenje kratkoročnih poslovnih terjatev - pogoji za odlog plačila
Trditev, da denarnih sredstev nima, stranka razen z izpiskom svojega računa, ne more dokazati.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku in je zato glede na strogo formalna pravila prodaje, določena v ZFPPIPP, nerealno pričakovati, da bo kratkoročne poslovne terjatve lahko unovčila v roku, ki ji je na voljo za plačilo sodne takse.
Toženka neutemeljeno problematizira dejstvo, da je tožnik umaknil predlog za izvedenca vodoinštalaterske stroke. Tožnik tega dokaza niti ni potreboval, glede na konkretne okoliščine primera ter razporeditev trditvenega in dokaznega bremena bi ga potrebovala toženka za dokazovanje svojih trditev, da vzrok za škodo ne izvira iz njene sfere.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084474
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-15.
pogodba o upravljanju – soseska – upravnik – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – gestija – nekonkretizirana višina stroškov – materialno procesno vodstvo
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ZPP ni potrebno.
Pogodba o upravljanju za celotno sosesko ne more zavezovati solastnikov posameznega objekta (večstanovanjske stavbe) v soseski, če je ni podpisala zahtevana večina solastnikov tega objekta.
ZD člen 10, 27, 28, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5, 34, 34/2, 36, 40, 41, 46, 162, 210, 210/2, 210/2-3, 214, 214/3, 216. SPZ člen 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje – pravica do nujnega deleža je dedna pravica – nujni delež – izračunanje nujnega deleža – ugotovitev vrednosti zapuščine – alikvotni del zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – zmanjšanje oporočnih razpolaganj – darila – darila, dana zakonitim dedičem – zakoniti dedič umrl pred zapustnikom – zakoniti dedič in abstracto – vračunanje daril v dedni delež – ugotavljanje spornih dejstev v zapuščinskem postopku – napotitev na pravdo – vpis v zemljiško knjigo – delitev dediščine – sklep o dedovanju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna uporaba materialnega prava
Vrednost darila, ki ga je pred zapustnikom umrli zakoniti dedič od zapustnika prejel več kot leto dni pred zapustnikovo smrtjo, se ne upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine za izračun nujnega deleža, ker tak zakoniti dedič ni konkretni dedič v zapuščinskem postopku po zapustniku.
OZ člen 179, 182. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 136, 137. Priloga IV. k Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
opravljanje montažerskih del - padec z lestve - zdrs lestve na gladkih in spolzkih tleh - ustreznost pri delu uporabljene lestve - drsnost tal - vzročna zveza med padcem lestve in drsnostjo tal - zagotovitev za uporabo varnih tal - nepremoženjska škoda - zlom obeh petnic - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Glede na tako neustrezen rezultat drsnosti tal in glede na to, da je lestev, ki jo je tožnik pri delu uporabljal, ustrezala predpisom o varnosti pri uporabi delovne opreme, medtem ko dejanske ugotovitve ne podpirajo pritožbenih navedb, da bi bili lahko vzrok za padec določeni odpadki od dela na tleh (prah, manjši koščki materiala in ometa), je v celoti utemeljen zaključek o krivdni odgovornosti zavarovanke toženke, da ni zagotovila tal, ki bi bila varna za uporabo1 in istočasno utemeljen očitek tožniku, da bi bila pri delu, ki ga je opravljal, primernejša uporaba A-lestve, ki ima večjo stabilnost.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084446
URS člen 72. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 186, 186/3, 352. ZPP člen 180, 212, 286, 286/4, 286b.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – trditvena podlaga – vsebina tožbe – sklepčnost tožbe – sklicevanje na priloge – zastaranje odškodninske terjatve – ugovor zastaranja – solidarna odgovornost
Na priloge tožbe se tožeča stranka izjemoma lahko sklicuje takrat, ko priloga ne predstavlja dokaza in ko ne gre za primer, ko bi se sodišču naložilo breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe najde, kaj so pravnorelevantne navedbe tožnika.
Listine, četudi v tožbi označene kot priloge, niso dokazne listine, pač pa predstavljajo del trditvene podlage tožnikov.
Sodna praksa je v primeru odškodninskih terjatev za škodo, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij, zavzela stališče glede zastaranja zahtevkov, ko so tožniki zahtevali povrnitev nepremoženjske škode za obdobje petih let pred vložitvijo tožbe. Za takšne odškodninske terjatve ni uporabljiv zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki predpostavlja, da je dejavnost, ki povzroča škodo, že zaključena, pač pa je treba upoštevati, da gre za škodo, pri kateri škodno ravnanje še vedno traja. V tem primeru je utemeljen ugovor zastaranja za škodo, ki so jo tožniki trpeli več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1, 100, 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 191, 196.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – skupni deli stavbe – pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – etažni lastniki – tožba za varstvo lastninske pravice – sosporništvo skupnih lastnikov – enotni sosporniki – nujni sosporniki – nujno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje tožbe
Vendar pa nujnega sosporništva ni na aktivni strani, saj vseh udeležencev materialnopravnega razmerja ni mogoče prisiliti k tožbi ali drugačnemu aktivnemu ravnanju, zato za vložitev tožbe za varstvo lastninske pravice na skupnih delih po členu 100 SPZ ni potrebno, da sodelujejo vsi tožniki, in je materialnopravno napačno zato stališče sodišča prve stopnje, da so tožniki nujni sosporniki.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060254
ZNP člen 8, 9, 118. SPZ člen 105, 105/4. SZ-1 člen 23. ZPP člen 206.
delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – prekluzija – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina
Pred nadaljevanjem postopka delitve solastnega premoženja je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali predstavlja (del) parc. št. 6, k. o. X, pripadajoče zemljišče k stavbi št. 1, k. o. X, stoječi na nepremičnini parc. št. 5, k. o. X.
IZVRŠILNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077513
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 65, 65/5, 107, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 306/1, 309. ZNP člen 168 - 177. SPZ člen 206, 206/1, 206/2, 207, 208, 209, 209/2.
sodni depozit v primeru rubeža in prenosa terjatve – več upnikov – presoja pravilnosti pogojev položitve in izročitve – prenehanje terjatve zaradi sodnega depozita – fiduciarna cesija
Če poleg upnika glede prenesene terjatve uveljavljajo kakšno pravico še drugi, lahko dolžnikov dolžnik v korist vseh teh pri sodišču položi celoten znesek ali samo zapadli znesek terjatve. Temu je tako omogočeno, da v primeru, kadar je soočen s situacijo, v kateri več oseb od njega zahteva izpolnitev iste zarubljene terjatve, terjatev lahko položi pri sodišču, z namenom, da sodišče opravi delitev. Postopek, ki je za to predviden, je nepravdni postopek. V primeru sodnega depozita izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti pogojev položitve in izročitve depozita. Na podlagi fiduciarne cesije upnik ni pridobil zastavne pravice na odstopljeni terjatvi v zavarovanje, temveč zastavno pravico upnik pridobi šele s sklepom o rubežu terjatve. V konkretnem postopku sodišče ne more presojati upnikovih navedb v zvezi s tem, da naj drugi upniki ne bi imeli veljavnih opravljenih rubežev terjatve. Upnik bi takšne zahtevke lahko uveljavljal le v posamičnih izvršilnih postopkih z ugovori tretjega oziroma bi moral uspeti tudi s tožbami na nedopustnost izvršbe. S tem, ko je dolžnica navedla, da je terjani znesek položila na sodni depozit, je uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način. To je bistveni učinek sodne položitve. Dolžnica sama nosi tveganje napačne položitve in postavljenih pogojev, vendar pa morebitnih nepravilnosti upnik ne more uveljavljati v konkretnem postopku, pač pa bi bil to potencialno lahko le predmet drugih postopkov.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – soglasje sodišča – sklep o soglasju za oddajo v najem – ugovor ponudnika za najem – stranka stečajnega postopka – procesna legitimacija – pocesna legitimacija za pritožbo – zavrženje ugovora
Položaj stranke v postopku je ZFPPIPP dal le upniku stečajnega dolžnika in dolžniku, pri čemer je logično izhajal iz namena vodenja stečajnega postopka, to je čimboljše in čimhitrejše poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Zato zakon priznava pravni interes za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku le navedenima kot strankama stečajnega postopka. Interes ponudnika najema je v stečajnem postopku praviloma le njegov lasten ekonomsko poslovni, tega pa izvedba stečajnega postopka ne zasleduje, zato mu zakon pravnega položaja stranke stečajnega postopka ne priznava.
Pritožniku kot ponudniku za najem premoženja stečajnega dolžnika ZFPPIPP ne daje procesne legitimacije za pravno sredstvo zoper sklep o soglasju za oddajo v najem, zato je prvostopenjsko sodišče njegov ugovor utemeljeno kot nedovoljenega zavrglo.
popravni sklep – pogoji za izdajo popravnega sklepa – računska pomota – vsebinsko drugačna odločitev – neskladje z obrazložitvijo sodbe
Iz obrazložitve (sodbe) ne sledi, da je sodišče mnenja, da je potrebno od razlike med odmerjeno in plačano odškodnino odšteti še odbitno franšizo, zato sodišče z izdajo popravnega sklepa ne more znižati dosojene odškodnine za odbitno franšizo, kot je sklenilo z izpodbijanim popravnim sklepom.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060222
OZ člen 131, 133, 133/3, 352. ZGJS člen 53. ZJC člen 3, 3/1. ZCes-1 člen 39, 39/2.
odškodnina – poseg na občinski cesti – nestrokovna prestavitev odtoka – zemljiškoknjižni lastnik ceste – odsotnost soglasja lastnika za delo na cesti – sukcesivna škoda – zastaranje
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni konkretiziral nedopustnega ravnanja drugo toženke. Iz tožbenih trditev izhaja zaključek, da je neznani izvajalec del bodisi v letu 2002 bodisi v letu 2003 ob tožnikovi hiši poškodoval povezavo med peskolovom in cestno kanalizacijo ter mu na ta način povzročil škodo. Vendar pa tožnik zmotno meni, da predstavlja odsotnost drugo toženkinega soglasja za konkretni poseg v občinsko cesto njeno protipravno opustitev. Odsotnost soglasja za konkretni poseg še ne pomeni, da je drugo toženka ravnala v nasprotju s pravom.
SPZ člen 73, 75, 75/1. ZPP člen 214, 214/1, 229, 229/1, 241, 241/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 356.
imisije – prepovedane imisije – varstvo pred imisijami – oblikovanje zahtevka – krajevno običajna mera – znatnejša škoda – zdravstvena škoda – povprečen prebivalec – priče – zaslišanje prič – dolžnost odzvati se vabilu sodišča – protispisnost – razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov – vnaprejšnja dokazna ocena – pomanjkljiva dokazna ocena – pravica do izjave – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče po eni strani obrazloži, da tožeča stranka trditev ni dokazala (npr. o premoženjski škode), po drugi stranki pa njene dokazne predloge v zvezi s temi dejstvi zavrne (izvedenec gradbene stroke). Takšno ravnanje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Nazadnje (in še enkrat) pa opozorilo, da bo moralo biti sodišče prve stopnje, pa tudi tožeča stranka, pozorno na tožbeni zahtevek. Prav vsakega poseganja v tujo nepremičnino ni mogoče prepovedati. Poleg tega mora biti praviloma obratovalcu prepuščeno, kako bo prepovedane imisije saniral. Zahtevek na povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče prekomerne imisije preprečiti le na en način.
Tožnica je predlagala prekinitev postopka do odločitve o revizij glede predhodnega vprašanja, ki je bilo pravnomočno rešeno - že to je bilo nesklepčno, ker se v primeru, če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, postopek lahko prekine le do pravnomočnosti odločitve o njem na matičnem področju.