USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084446
URS člen 72. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 186, 186/3, 352. ZPP člen 180, 212, 286, 286/4, 286b.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – trditvena podlaga – vsebina tožbe – sklepčnost tožbe – sklicevanje na priloge – zastaranje odškodninske terjatve – ugovor zastaranja – solidarna odgovornost
Na priloge tožbe se tožeča stranka izjemoma lahko sklicuje takrat, ko priloga ne predstavlja dokaza in ko ne gre za primer, ko bi se sodišču naložilo breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe najde, kaj so pravnorelevantne navedbe tožnika.
Listine, četudi v tožbi označene kot priloge, niso dokazne listine, pač pa predstavljajo del trditvene podlage tožnikov.
Sodna praksa je v primeru odškodninskih terjatev za škodo, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij, zavzela stališče glede zastaranja zahtevkov, ko so tožniki zahtevali povrnitev nepremoženjske škode za obdobje petih let pred vložitvijo tožbe. Za takšne odškodninske terjatve ni uporabljiv zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki predpostavlja, da je dejavnost, ki povzroča škodo, že zaključena, pač pa je treba upoštevati, da gre za škodo, pri kateri škodno ravnanje še vedno traja. V tem primeru je utemeljen ugovor zastaranja za škodo, ki so jo tožniki trpeli več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
Formalna prijava skupnega gospodinjstva za presojo o skupnem življenju ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta pravdni stranki dejansko živeli, pri čemer med strankama ni sporno, da je bilo to prav v hiši tožnice. Navedenih ugotovitev ne spremeni niti dejstvo, da sta pravdi stranki po vsej verjetnosti spali v ločenih spalnicah, saj so tako toženčeva hči kot tudi številne priče (sosedje pravdni strank) izpovedali, da sta tožnica in toženec živela kot mož in žena, si bila medsebojno naklonjena, si medsebojno pomagala, se spoštovala in imela skupno gospodinjstvo.
zavarovanje na premoženju povezane osebe – kvalificirana listina – prehod terjatve ali obveznosti– javna listina – overjena listina – načelo stroge formalne legalitete
Določila 148. člena ZDavP-2 v izvršilnem postopku ni mogoče neposredno uporabiti, saj je potrebno upoštevati dokazna pravila iz 24. člena ZIZ.
predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - stečajni postopek - sredstva predujma za stroške postopka - denarna sredstva - izpisek računa - unovčenje kratkoročnih poslovnih terjatev - pogoji za odlog plačila
Trditev, da denarnih sredstev nima, stranka razen z izpiskom svojega računa, ne more dokazati.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku in je zato glede na strogo formalna pravila prodaje, določena v ZFPPIPP, nerealno pričakovati, da bo kratkoročne poslovne terjatve lahko unovčila v roku, ki ji je na voljo za plačilo sodne takse.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – vročanje – osebno vročanje – vročanje materi – vročanje odraslemu članu gospodinjstva – ločeno gospodinjstvo – vročilnica – javna listina – podpis na vročilnici – nepravilno vročanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je tožena stranka dokazala, da na vročilnici ni njen podpis, ne drži ugotovitev iz zamudne sodbe, da je bila tožba osebno vročena. Toženka je sicer trdila, da je pošto prevzela njena mati. Iz vročilnice pa kaj takega ne sledi. Toženka tudi dokazuje, da na tem naslovu že leta ne biva in da z materjo nista v skupnem gospodinjstvu.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 100, 100/2, 105, 105/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - premoženjskopravni zahtevek - zahtevek, ki ga je mogoče uveljavljati v pravdi - graja dokazne ocene - posebni pogoj
Obdolžencu se lahko naloži povrnitev samo tiste škode, katere vrnitev bi lahko uveljavljal v pravdnem postopku, v pravdi pa ne more uveljavljati tistih zahtevkov, za katere je predpisan kakšen drug postopek, in sicer upravni postopek ali davčni postopek. Glede na določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uveljavljanje terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost ni predmet pravdnega postopka in oškodovani delavci niso upravičeni za vložitev tožbe v pravdnem postopku, da bi z njo uveljavljali plačilo teh terjatev. Neporavnani prispevki za socialno varnost sodijo med davčne terjatve glede na 3. člen Zakona o davčnem postopku, ki določa, da če ni s tem zakonom drugače določene, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom. Navedeni zakon ureja postopek ugotavljanja in izterjave davkov in s tem tudi prispevkov za socialno varnost na prvi in drugi stopnji ter postopek davčne izvršbe, za kar je pristojna Finančna uprave Republike Slovenije, torej davčni organ. Ker poravnavo teh zahtevkov ni mogoče uveljavljati v pravdi, o njem tudi ni mogoče razsoditi v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku.
Če se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, postopek in vsebino za določitev spremembe imena določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1. Na podlagi citirane določbe je pri spremembi imena potrebno upoštevati otrokove koristi. Te se praviloma pri spremembi imena izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Med te spada identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
IZVRŠILNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077513
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 65, 65/5, 107, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 306/1, 309. ZNP člen 168 - 177. SPZ člen 206, 206/1, 206/2, 207, 208, 209, 209/2.
sodni depozit v primeru rubeža in prenosa terjatve – več upnikov – presoja pravilnosti pogojev položitve in izročitve – prenehanje terjatve zaradi sodnega depozita – fiduciarna cesija
Če poleg upnika glede prenesene terjatve uveljavljajo kakšno pravico še drugi, lahko dolžnikov dolžnik v korist vseh teh pri sodišču položi celoten znesek ali samo zapadli znesek terjatve. Temu je tako omogočeno, da v primeru, kadar je soočen s situacijo, v kateri več oseb od njega zahteva izpolnitev iste zarubljene terjatve, terjatev lahko položi pri sodišču, z namenom, da sodišče opravi delitev. Postopek, ki je za to predviden, je nepravdni postopek. V primeru sodnega depozita izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti pogojev položitve in izročitve depozita. Na podlagi fiduciarne cesije upnik ni pridobil zastavne pravice na odstopljeni terjatvi v zavarovanje, temveč zastavno pravico upnik pridobi šele s sklepom o rubežu terjatve. V konkretnem postopku sodišče ne more presojati upnikovih navedb v zvezi s tem, da naj drugi upniki ne bi imeli veljavnih opravljenih rubežev terjatve. Upnik bi takšne zahtevke lahko uveljavljal le v posamičnih izvršilnih postopkih z ugovori tretjega oziroma bi moral uspeti tudi s tožbami na nedopustnost izvršbe. S tem, ko je dolžnica navedla, da je terjani znesek položila na sodni depozit, je uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način. To je bistveni učinek sodne položitve. Dolžnica sama nosi tveganje napačne položitve in postavljenih pogojev, vendar pa morebitnih nepravilnosti upnik ne more uveljavljati v konkretnem postopku, pač pa bi bil to potencialno lahko le predmet drugih postopkov.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe 189. člena ZPP, ko je zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da o istem zahtevku med istima strankama že teče pravda. [...] Ni pomembno, zakaj prejšnja pravda še teče in zakaj še ni končana oz. ni pomembno strankino pričakovanje/bojazen, da bo vsak čas končana (npr. zaradi neplačila takse). Dokler pravda teče, je visečna in je ovira, da se ista začne še enkrat.
IZVRŠILNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077518
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 65, 65/5, 71, 71/1, 71/2, 107, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 306/1, 309. ZNP člen 168 – 177. ZPP člen 189.
litispendenca – istovetnost zahtevka – različen dejanski temelj – sodni depozit v primeru rubeža in prenosa terjatve – več upnikov – presoja pravilnosti pogojev položitve in izročitve – prenehanje terjatve zaradi sodnega depozita – odlog izvršbe na predlog dolžnika – trditveno in dokazno breme
Eden od pogojev za upoštevanje litispendence (poleg istovetnosti strank) je tudi istovetnost zahtevka (v izvršilnem postopku pa še istovetnost predlaganih izvršilnih sredstev). V skladu z ekvivalenčno teorijo, ki v sodni praksi prevladuje, je treba poleg zahtevka v predlogu upoštevati tudi dejanski temelj zahtevka (historični dogodek). Res se sicer v obeh primerih izterjuje (zarubljena oziroma fiduciarno prenesena) terjatev iz naslova odškodnine, vendar pa se terjatev izterjuje zaradi poplačila različnih terjatev po različnih izvršilnih naslovih, torej gre za različen dejanski temelj vloženih predlogov za izvršbo, glede na navedeno pa litispendenca ni podana.
Če poleg upnika glede prenesene terjatve uveljavljajo kakšno pravico še drugi, lahko dolžnikov dolžnik v korist vseh teh pri sodišču položi celoten znesek ali samo zapadli znesek terjatve. Temu je tako omogočeno, da v primeru, kadar je soočen s situacijo, v kateri več oseb od njega zahteva izpolnitev iste (zarubljene) terjatve, terjatev lahko položi pri sodišču, z namenom, da sodišče opravi delitev. Postopek, ki je za to predviden, je nepravdni postopek. V primeru sodnega depozita izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti pogojev položitve in izročitve depozita. V konkretnem postopku sodišče ne more presojati upnikovih navedb v zvezi s tem, da naj drugi upniki ne bi imeli veljavnih opravljenih rubežev terjatve. S tem, ko je dolžnica navedla, da je terjani znesek položila na sodni depozit, je uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način. To je bistveni učinek sodne položitve. Dolžnica sama nosi tveganje napačne položitve in postavljenih pogojev, vendar pa morebitnih nepravilnosti upnik ne more uveljavljati v konkretnem postopku, pač pa bi bil to potencialno lahko le predmet drugih postopkov.
splošna razdelitev stečajne mase – ugovor proti splošni razdelitvi – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na upnika – vrednost prenesenega premoženja – ocena vrednosti premoženja – namen ocene vrednosti premoženja – nezavarovana terjatev
Poziv upravitelja k privolitvi za prevzem premoženja mora za vsako vrsto premoženja, ki je predmet poziva, med drugim vsebovati tudi njegovo ocenjeno vrednost. Ta ne služi le davčnim namenom, pač pa tudi presoji morebitnega prevzemnika premoženja, ali je prevzem premoženja zanj ekonomsko upravičen, oziroma presoji, kolikšen del zneska terjatve ločitvenega upnika je krit s premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice.
Ocenjena vrednost premoženja tudi v primeru izročitve nepremičnine (iz katere ima upnik pravico do ločenega poplačila svoje terjatve) upniku, je torej namenjena ugotovitvi, v kolikšnem delu vrednost upnikove terjatve presega vrednost premoženja, iz katerega ima upnik prednostno poplačilno pravico, in torej v kolikšnem znesku je njegovo terjatev treba obravnavati kot nezavarovano.
Materialno procesno vodstvo ni namenjeno pozivom k vsebinskim spremembam tožbenega zahtevka. Vsebinskih navodil, kako oblikovati tožbeni zahtevek, sodišče tožeči stranki ne sme dati. Tožeča stranka s postavitvijo tožbenega zahtevka konkretne vsebine od sodišča zahteva, da mu zagotovi takšno pravno varstvo proti tožencu. Oblikovanje tožbenega zahtevka je odraz strankine dispozicije (svobodne volje) pri opredelitvi zahteve za pravno varstvo. V polje strankine presoje sodi, kakšno pravno varstvo bo upoštevaje svoje interese zasledovala (uveljavljala) od nasprotne stranke. Sodišče pa nato v mejah postavljenih zahtevkov le še odloča, če je tožbeni zahtevek utemeljen - ali je tožeča stranka do zahtevanega pravnega varstva upravičena po materialnem pravu in ali je pravno varstvo zahtevala z ustreznim tožbenim zahtevkom.
Prepovedovanje nelojalne konkurence po sistemu primarnosti generalne klavzule zainteresirani osebi nalaga, da v konkretnem primeru dokaže, da očitano ravnanje ustreza vsem elementom generalne klavzule. Takšna je tudi slovenska ureditev v ZVK. V tretjem odstavku 13. člena ZVK so posamična ravnanja nelojalne konkurence navedena zgolj eksemplifikativno.
Izraba značilnih znakov razlikovanja drugega podjetja je lahko dejanje nelojalne konkurence, če nasprotuje dobrim poslovnim običajem. Logika takšnega delovanja je v pridobivanju kupcev na račun konkurentov, katerih znake razlikovanja podjetje izrablja, s čimer jim povzroča tržno škodo - izkorišča njihov ugled. Hkrati pa med potrošniki ustvarja zmedo glede izvora blaga. Zmeda pri tovrstni obliki nelojalnega konkuriranja nastane s tem, ko je celostna podoba izdelkov enega podjetja zamenljivo podobna izdelkom podjetja, ki je na trgu nastopalo že prej. Nelojalno konkuriranje v tej pojavni obliki je posledica bistvene podobnosti primerjanih izdelkov kot celote, s čimer v očeh kupca prihaja do zamenjevanja izdelkov (ustvarjanja „zmede“).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060202
SPZ člen 23, 40, 49. OZ člen 20, 22, 22/3. ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243, 244.
pogodba o priznanju lastninske pravice – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – javni razpis – vabilo k dajanju ponudb – predmet javnega razpisa – razpolagalna sposobnost – načelo nemo plus iuris – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izbrisna tožba
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za sklenitev pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi pravnega posla, če tožena stranka lastninske pravice na stvari, ki naj bi bila predmet pravnega posla, oziroma razpolagalne sposobnosti sploh nima. Lastninsko pravico lahko prenese samo njen lastnik v takšnem obsegu, kot jo ima sam.
načrt končne razdelitve – ugovor – sklep o končni razdelitvi
Iz navedenega dopisa z dne 10. 3. 2016 nedvoumno izhaja, da je z njim upnica odreagirala na načrt končne razdelitve (saj se nanj izrecno sklicuje) in njeno jasno nestrinjanje z načinom predvidene razdelitve. Navedene vloge torej ni mogoče obravnavati drugače kot ugovora proti načrtu končne razdelitve.
Prvostopenjsko sodišče je namreč zmotno ugotovilo, da proti načrtu končne razdelitve ugovor ni bil vložen, zato bo moralo z upničino vlogo z dne 10. 3. 2016 postopati kot z ugovorom proti načrtu končne razdelitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0084759
ZFPPIPP člen 300. OZ člen 1013, 1022. ZGD-1 člen 31, 679, 679/1. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi – stečaj glavnega dolžnika – poroštvo – obličnost poroštvene izjave – podružnice – podružnica tujega podjetja – nastopanje v pravnem prometu
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava ne učinkuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072547
ZPP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/2, 453.
spor majhne vrednosti – plačilo zavarovalne premije – nesporna dejstva – neprerekana dejstva – pravno neodločilna dejstva – neizvedba dokazov – pravica do izjave – pasivna legitimacija – prenehanje samostojnega podjetnika
Z neizvedbo zaslišanja zakonitega zastopnika oziroma strank sodišče prve stopnje toženi stranki ni kršilo njene pravice do izjave, saj se priznanih dejstev, kot tudi dejstev, ki za odločitev niso pravno relevantna, ne dokazuje.
Izbris samostojnega podjetnika iz registra in s tem prenehanje dejavnosti s. p. nima nobenega vpliva na obstoj obveznosti tožene stranke (samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt in s tem nosilec istih pravic in obveznosti, kot tudi ne na obstoj zavarovalne pogodbe.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava sklepčnosti tožbenega zahtevka ni presojalo v okviru materialnopravnih določil, kot so določena v SPZ, v trditveni podlagi, ki je navedena v tožbi, pa ni podlage za zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica nima podlage za uveljavitev plačila uporabnine, ker naj bi imela sklenjeno veljavno najemno pogodbo za iste prostore s K., ob dejstvu, da je tožeča stranka navedla, da tožena stranka uporablja prostore v lastno korist, za opravljanje svoje dejavnosti in da ni član K., ki je formalni najemnik tega prostora. V sodbi sodišča prve stopnje zavzeto stališče, da zaradi tega ni podana pasivna legitimacija tožene stranke, je nepravilno.
SPZ člen 92, 93, 99, 99/1, 217, 217/2, 217/3. OZ člen 60, 60/2, 63. ZTel-1 člen 155. ZEKom člen 164. ZEKom-1 člen 283.
varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – rei vindicatio – negatorna tožba – odstranitveni zahtevek – postavitev telekomunikacijskega omrežja – služnost v javno korist – neprava stvarna služnost v javno korist – priposestvovanje neprave stvarne služnosti v javno korist – dobra vera – oblastni subjekt – razlaščujoč poseg – soglasje lastnika za uporabo nepremičnine – dovoljenje za začasno uporabo zemljišča do preklica – nemogoč razvezni pogoj
Glede zatrjevane služnosti (neprave stvarne služnosti v javno korist) je potrebno upoštevati, da gre pri tožencu (oziroma njegovem pravnem predniku) za oblastni, javnopravni subjekt in posledično nemožnost nedobrovernega priposestvovanja (po drugem odstavku 217. člena SPZ, prim. sodbo VS II Ips 210/2014 z dne 8. 10. 2015). Zato pa je dobroverno priposestvovanje neprave stvarne služnosti v javno korist mogoče le izjemoma (upoštevaje, da gre za razlaščujoč poseg), in to le takrat, kadar je konkreten razlastitveni akt pravni posel.
izvedensko delo – izvedenec – strokovna institucija – nagrada in stroški izvedenca
Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji oziroma posebnemu zavodu, če je za tako delo, če je bolj zapleteno, treba zaupati delo taki strokovni instituciji.
Po določbi 245. člena ZPP ni treba, da so v inštitucijah oziroma posebnih zavodih zaposleni sodni izvedenci.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - trditveno in dokazno breme - ugovori tožene stranke - nesporna dejstva - količina skupno dobavljene toplote - strošek celotne dobavljene toplote - možnost obrazloženega ugovora
Kadar je s pogodbo dogovorjeno, da je osnova za razdelitev stroškov dobave toplote med posamičnimi odjemalci toplotne energije za zadevno odjemno mesto delilnik stroškov, predložen s strani odjemalcev, tožeča stranka kot dobavitelj toplotne energije v način delitve ne more (ne sme) posegati (obveznost pa je tudi neodvisna od tega, ali oziroma koliko je odjemalec ogrevanje dejansko uporabljal).
Na načelni ravni višje sodišče sicer pritrjuje stališču, da listine in drugi dokazi ne morejo nadomestiti trditev o dejanski podlagi zahtevka in je sklicevanje na priloge tožbe kot trditvene navedbe dopustno upoštevati le izjemoma. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da toženka v smeri, ki jo je izpostavilo sodišče prve stopnje, ni podala obrazloženih ugovorov oziroma konkretizirane trditvene podlage. Ne gre namreč spregledati, in to v tej zadevi je pomembno, da je namreč tožena stranka v odgovoru na tožbo le pavšalno navedla, da je prva pripravljalna vloga tožeče stranke nesklepčna, ker tožeča stranka ni specificirala temelja svojega tožbenega zahtevka in ni izkazala višine zahtevka, ter se pri tem sklicevala na ločitev trditvenega in dokaznega bremena tožeče stranke.