odločitev o stroških postopka – sodba na podlagi pripoznave – izjema od načela odgovornosti za stroške po uspehu – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
V konkretnem primeru je sodna taksa za tožbo del pravdnih stroškov tožnice, ki jih toženka tožnici ni dolžna povrniti, zato ni podlage za postopanje po določbi tretjega odstavka 15. člena ZST-1. Ta pravna podlaga bi bila podana le v primeru, če bi bila po splošnih pravilih o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, toženka dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072547
ZPP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/2, 453.
spor majhne vrednosti – plačilo zavarovalne premije – nesporna dejstva – neprerekana dejstva – pravno neodločilna dejstva – neizvedba dokazov – pravica do izjave – pasivna legitimacija – prenehanje samostojnega podjetnika
Z neizvedbo zaslišanja zakonitega zastopnika oziroma strank sodišče prve stopnje toženi stranki ni kršilo njene pravice do izjave, saj se priznanih dejstev, kot tudi dejstev, ki za odločitev niso pravno relevantna, ne dokazuje.
Izbris samostojnega podjetnika iz registra in s tem prenehanje dejavnosti s. p. nima nobenega vpliva na obstoj obveznosti tožene stranke (samostojni podjetnik in fizična oseba sta isti subjekt in s tem nosilec istih pravic in obveznosti, kot tudi ne na obstoj zavarovalne pogodbe.
predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - stečajni postopek - sredstva predujma za stroške postopka - denarna sredstva - izpisek računa - unovčenje kratkoročnih poslovnih terjatev - pogoji za odlog plačila
Trditev, da denarnih sredstev nima, stranka razen z izpiskom svojega računa, ne more dokazati.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku in je zato glede na strogo formalna pravila prodaje, določena v ZFPPIPP, nerealno pričakovati, da bo kratkoročne poslovne terjatve lahko unovčila v roku, ki ji je na voljo za plačilo sodne takse.
ZD člen 10, 27, 28, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5, 34, 34/2, 36, 40, 41, 46, 162, 210, 210/2, 210/2-3, 214, 214/3, 216. SPZ člen 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje – pravica do nujnega deleža je dedna pravica – nujni delež – izračunanje nujnega deleža – ugotovitev vrednosti zapuščine – alikvotni del zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – zmanjšanje oporočnih razpolaganj – darila – darila, dana zakonitim dedičem – zakoniti dedič umrl pred zapustnikom – zakoniti dedič in abstracto – vračunanje daril v dedni delež – ugotavljanje spornih dejstev v zapuščinskem postopku – napotitev na pravdo – vpis v zemljiško knjigo – delitev dediščine – sklep o dedovanju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna uporaba materialnega prava
Vrednost darila, ki ga je pred zapustnikom umrli zakoniti dedič od zapustnika prejel več kot leto dni pred zapustnikovo smrtjo, se ne upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine za izračun nujnega deleža, ker tak zakoniti dedič ni konkretni dedič v zapuščinskem postopku po zapustniku.
osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – vložitev tožbe po začetku postopka osebnega stečaja – dopustnost tožbe – zavrženje tožbe – prijava izločitvenih pravic
V trajanju postopka osebnega stečaja upnik terjatve, ki vpliva na obseg stečajne mase in je nastala pred začetkom stečajnega postopka, ne more uveljavljati izven stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 2, 2/1, 12, 108, 181, 181/1, 285.
odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – tožba na ugotovitev obstoja terjatve – pravni interes – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek
Tožeča stranka bi morala oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z 217. členom ZFPPIPP. V konkretnem primeru je namreč nastala procesna situacija, ki jo ureja navedena določba ZFPPIPP.
oprostitev plačila sodnih taks – uspeh v postopku – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Določba četrtega odstavka 15. člena ZST-1, na katero se sklicuje pritožba, se nanaša na drug primer, ko stranka v postopku le deloma uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Te določbe pa ni moč uporabiti v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka v postopku v celoti uspela.
strokovna napaka – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca – predlog za imenovanje izvedenca iz tujine – pristranskost izvedenca – rizična nosečnost ob odmrtju ploda – večplodna nosečnost – pojasnilna dolžnost zdravnika
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je toženka tožnika seznanila s tveganjem rizične nosečnosti zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti. Po mnenju izvedenke zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti ni bilo povečanih možnosti za razvoj anomalij pri drugem plodu. Kot izhaja iz zaslišanja izvedenke, se ob izginotju enega od dvojčkov ne predlaga prekinitve nosečnosti.
Prirojenih anomalij, s katerimi se je rodila deklica, pred njenim rojstvom ni bilo mogoče ugotoviti.
Nestrinjanje ene od strank z izvedeniškim mnenjem, ni razlog za postavitev novega izvedenca (iz tujine). Tožeča stranka v pritožbi svojih navedb o pristranskosti izvedenke ne konkretizira, zato tudi ne morejo biti upoštevne.
OZ člen 179, 182. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 136, 137. Priloga IV. k Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
opravljanje montažerskih del - padec z lestve - zdrs lestve na gladkih in spolzkih tleh - ustreznost pri delu uporabljene lestve - drsnost tal - vzročna zveza med padcem lestve in drsnostjo tal - zagotovitev za uporabo varnih tal - nepremoženjska škoda - zlom obeh petnic - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Glede na tako neustrezen rezultat drsnosti tal in glede na to, da je lestev, ki jo je tožnik pri delu uporabljal, ustrezala predpisom o varnosti pri uporabi delovne opreme, medtem ko dejanske ugotovitve ne podpirajo pritožbenih navedb, da bi bili lahko vzrok za padec določeni odpadki od dela na tleh (prah, manjši koščki materiala in ometa), je v celoti utemeljen zaključek o krivdni odgovornosti zavarovanke toženke, da ni zagotovila tal, ki bi bila varna za uporabo1 in istočasno utemeljen očitek tožniku, da bi bila pri delu, ki ga je opravljal, primernejša uporaba A-lestve, ki ima večjo stabilnost.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – vročanje – osebno vročanje – vročanje materi – vročanje odraslemu članu gospodinjstva – ločeno gospodinjstvo – vročilnica – javna listina – podpis na vročilnici – nepravilno vročanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je tožena stranka dokazala, da na vročilnici ni njen podpis, ne drži ugotovitev iz zamudne sodbe, da je bila tožba osebno vročena. Toženka je sicer trdila, da je pošto prevzela njena mati. Iz vročilnice pa kaj takega ne sledi. Toženka tudi dokazuje, da na tem naslovu že leta ne biva in da z materjo nista v skupnem gospodinjstvu.
SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1, 100, 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 191, 196.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – skupni deli stavbe – pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – etažni lastniki – tožba za varstvo lastninske pravice – sosporništvo skupnih lastnikov – enotni sosporniki – nujni sosporniki – nujno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje tožbe
Vendar pa nujnega sosporništva ni na aktivni strani, saj vseh udeležencev materialnopravnega razmerja ni mogoče prisiliti k tožbi ali drugačnemu aktivnemu ravnanju, zato za vložitev tožbe za varstvo lastninske pravice na skupnih delih po členu 100 SPZ ni potrebno, da sodelujejo vsi tožniki, in je materialnopravno napačno zato stališče sodišča prve stopnje, da so tožniki nujni sosporniki.
sklep o dedovanju – določitev zgolj dednih deležev – vmesni sklep – delni sklep – dedič umrl pred zapustnikom
Izpodbijani sklep je po svoji vsebini delni sklep, ker je prvo sodišče z njim odločilo le o dednih deležih dedinj B. B. in C. C. (E. E. je svoj dedni delež po zapustniku A. A. odstopila B. B.). Prvo sodišče je torej odločilo le o enem izmed vprašanj, o katerem je treba odločiti v zapuščinskem postopku (3. točka drugega odstavka 214. člena ZD). Izdaja vmesnega ali delnega sklepa je v zapuščinskem postopku sicer možna v določenih specifičnih situacijah (na primer pri določitvi prevzemnika zaščitene kmetije), ki pa v tej zadevi niso podane.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - trditveno in dokazno breme - ugovori tožene stranke - nesporna dejstva - količina skupno dobavljene toplote - strošek celotne dobavljene toplote - možnost obrazloženega ugovora
Kadar je s pogodbo dogovorjeno, da je osnova za razdelitev stroškov dobave toplote med posamičnimi odjemalci toplotne energije za zadevno odjemno mesto delilnik stroškov, predložen s strani odjemalcev, tožeča stranka kot dobavitelj toplotne energije v način delitve ne more (ne sme) posegati (obveznost pa je tudi neodvisna od tega, ali oziroma koliko je odjemalec ogrevanje dejansko uporabljal).
Na načelni ravni višje sodišče sicer pritrjuje stališču, da listine in drugi dokazi ne morejo nadomestiti trditev o dejanski podlagi zahtevka in je sklicevanje na priloge tožbe kot trditvene navedbe dopustno upoštevati le izjemoma. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da toženka v smeri, ki jo je izpostavilo sodišče prve stopnje, ni podala obrazloženih ugovorov oziroma konkretizirane trditvene podlage. Ne gre namreč spregledati, in to v tej zadevi je pomembno, da je namreč tožena stranka v odgovoru na tožbo le pavšalno navedla, da je prva pripravljalna vloga tožeče stranke nesklepčna, ker tožeča stranka ni specificirala temelja svojega tožbenega zahtevka in ni izkazala višine zahtevka, ter se pri tem sklicevala na ločitev trditvenega in dokaznega bremena tožeče stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023492
KZ-1 člen 26, 327, 327/1, 327/3, 327/4. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 391.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – opustitev nadzorstva v javnem prometu – nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih – nesubstanciranost pritožbenih navedb – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – odločba o krivdi – zavestna malomarnost – ravnanje s potrebno pazljivostjo – dolžnost preprečiti prepovedano posledico – objektivna kršitev oziroma opustitev dolžnostnega ravnanja – naključje – objektivna odgovornost – pravilo subjektivne odgovornosti – presoja odločbe o krivdi
Za zaključek o obstoju obdolženčeve opustitve potrebne pazljivosti (zavestne malomarnosti) v luči pravil o subjektivni odgovornosti v kazenskem pravu bi morale biti kumulativno dokazane okoliščine, da (1) je prav obdolženega obvezovala dolžnost preprečiti prepovedano posledico; (2) je bilo njegovo ravnanje objektivna kršitev dolžnostnega ravnanja; (3) bi v enakih razmerah drugi zaposleni, ki so jih obvezovala enaka pravila, ravnali bolj skrbno kot obdolženec.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060254
ZNP člen 8, 9, 118. SPZ člen 105, 105/4. SZ-1 člen 23. ZPP člen 206.
delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – prekluzija – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina
Pred nadaljevanjem postopka delitve solastnega premoženja je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali predstavlja (del) parc. št. 6, k. o. X, pripadajoče zemljišče k stavbi št. 1, k. o. X, stoječi na nepremičnini parc. št. 5, k. o. X.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073771
OZ člen 165, 239, 239/2, 240, 243, 243/3, 243/4, 766, 766/3, 768, 770, 770/4. ZPP člen 212, 214, 214/2, 337, 337/1. ZPlaSS člen 3, 3/1, 3/1-7. ZC člen 15, 22.
trditveno in dokazno breme – neprerekanje trditev nasprotne stranke – dolžnost zmanjševanja škode – upoštevanje koristi oškodovanca – poslovna odškodninska odgovornost – pogodba o naročilu – mandatna pogodba – odgovornost mandatarja – skrbnost dobrega strokovnjaka – predvidljivost posledic – notranje tveganje – nastanek škode – tek zakonskih zamudnih obresti – ček – kraja čeka med prevozom do korespondenčne banke
Element predvidljivosti je treba raztegniti na vsa tveganja, ki izvirajo iz sfere poslovanja mandatarja, ki je v konkretnem primeru banka, torej profesionalna oseba, ki opravlja dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Med poslovna notranja tveganja sodijo vsa tveganja, ki izvirajo iz poslovanja oziroma dejavnosti, ki jih banka opravlja. Posledice teh tveganj nosi banka, četudi nastopa negativnih posledic ne more vedno preprečiti. Pri profesionalnih osebah je namreč krog notranjih tveganj širši kot sicer, ker je tveganje ekonomska kategorija, ki je premo sorazmeren pričakovanemu dobičku, zato naj nosi tveganje stranka, ki s poslovanjem, iz katerega izvira tveganje, pridobiva dobiček. Tisti, ki profesionalno opravlja dejavnost, je dolžan predvideti tveganja, zato jih tudi lažje obvlada. Obvladati tveganje pa ne pomeni zgolj in vedno neposredno preprečiti nastop negativnih posledic, temveč jih preprečiti tudi z ustreznimi drugimi pristopi, na primer z raznimi oblikami porazdelitve tveganj.
Ček se izda zaradi plačila in v tem smislu pomeni izpolnitev obveznosti dolžnika iz temeljnega razmerja. Ne izda pa se namesto plačila. Ček namreč ni popolnoma abstrakten vrednostni papir, temveč je povezan s temeljnim razmerjem, ki je bil podlaga za njegovo izdajo. Če plačilo s čekom iz razlogov, ki niso na strani imetnika čeka, ne uspe, dolžnik iz temeljnega razmerja ni prost odgovornosti izpolniti svojo obveznost plačila.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060202
SPZ člen 23, 40, 49. OZ člen 20, 22, 22/3. ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243, 244.
pogodba o priznanju lastninske pravice – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – javni razpis – vabilo k dajanju ponudb – predmet javnega razpisa – razpolagalna sposobnost – načelo nemo plus iuris – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izbrisna tožba
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za sklenitev pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi pravnega posla, če tožena stranka lastninske pravice na stvari, ki naj bi bila predmet pravnega posla, oziroma razpolagalne sposobnosti sploh nima. Lastninsko pravico lahko prenese samo njen lastnik v takšnem obsegu, kot jo ima sam.
načrt končne razdelitve – ugovor – sklep o končni razdelitvi
Iz navedenega dopisa z dne 10. 3. 2016 nedvoumno izhaja, da je z njim upnica odreagirala na načrt končne razdelitve (saj se nanj izrecno sklicuje) in njeno jasno nestrinjanje z načinom predvidene razdelitve. Navedene vloge torej ni mogoče obravnavati drugače kot ugovora proti načrtu končne razdelitve.
Prvostopenjsko sodišče je namreč zmotno ugotovilo, da proti načrtu končne razdelitve ugovor ni bil vložen, zato bo moralo z upničino vlogo z dne 10. 3. 2016 postopati kot z ugovorom proti načrtu končne razdelitve.
zavarovanje na premoženju povezane osebe – kvalificirana listina – prehod terjatve ali obveznosti– javna listina – overjena listina – načelo stroge formalne legalitete
Določila 148. člena ZDavP-2 v izvršilnem postopku ni mogoče neposredno uporabiti, saj je potrebno upoštevati dokazna pravila iz 24. člena ZIZ.
Ker tožeča stranka svoje tožbe ni umaknila zato, ker bi s toženo stranko sklenila poravnavo (tega ne navaja niti v pritožbi), temveč iz drugih razlogov, je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.