vznemirjanje lastninske pravice – stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – nevknjižena služnost – dobro vidna pot – raziskovalna dolžnost ob nakupu nepremičnine
Strinjati se je mogoče s pritožnikoma, da toženec ni ničesar storil za zavarovanje svoje služnostne pravice in zato kljub izteku priposestovalne dobe ta ni bila vknjižena v zemljiško knjigo ob nakupu nepremičnine s strani tožnikov. Vendar pa pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje (35. točka sodbe), da tožnika glede na stanje na terenu, kjer (kot kažejo fotografije) je bila skupna enotna pot dobro vidna, nista zadostila raziskovalni dolžnosti, še posebej, ko sta se seznanila z mejami svoje parcele, po katerih poteka sporni odsek poti.
Če se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, postopek in vsebino za določitev spremembe imena določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1. Na podlagi citirane določbe je pri spremembi imena potrebno upoštevati otrokove koristi. Te se praviloma pri spremembi imena izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Med te spada identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
OZ člen 69, 69/1, 70, 70/3, 74, 74/1, 75, 280, 280/2, 788, 788/1.
komisijska pogodba – prodaja vozila – izplačilo kupnine – zastopnik – zastopanje – možnost zastopanja – pooblaščenec za sprejem izpolnitve – komu se izpolnjuje – upravičenec – odobritev izpolnitve pooblaščencu – ustno pooblastilo – vedenje nasprotne stranke
Predpostavka za veljavno zastopanje je okoliščina, da je druga stranka za zastopanje vedela oziroma bi po okoliščinah lahko sklepala, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega (tretji odstavek 70. člena OZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060222
OZ člen 131, 133, 133/3, 352. ZGJS člen 53. ZJC člen 3, 3/1. ZCes-1 člen 39, 39/2.
odškodnina – poseg na občinski cesti – nestrokovna prestavitev odtoka – zemljiškoknjižni lastnik ceste – odsotnost soglasja lastnika za delo na cesti – sukcesivna škoda – zastaranje
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni konkretiziral nedopustnega ravnanja drugo toženke. Iz tožbenih trditev izhaja zaključek, da je neznani izvajalec del bodisi v letu 2002 bodisi v letu 2003 ob tožnikovi hiši poškodoval povezavo med peskolovom in cestno kanalizacijo ter mu na ta način povzročil škodo. Vendar pa tožnik zmotno meni, da predstavlja odsotnost drugo toženkinega soglasja za konkretni poseg v občinsko cesto njeno protipravno opustitev. Odsotnost soglasja za konkretni poseg še ne pomeni, da je drugo toženka ravnala v nasprotju s pravom.
SPZ člen 73, 75, 75/1. ZPP člen 214, 214/1, 229, 229/1, 241, 241/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 356.
imisije – prepovedane imisije – varstvo pred imisijami – oblikovanje zahtevka – krajevno običajna mera – znatnejša škoda – zdravstvena škoda – povprečen prebivalec – priče – zaslišanje prič – dolžnost odzvati se vabilu sodišča – protispisnost – razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov – vnaprejšnja dokazna ocena – pomanjkljiva dokazna ocena – pravica do izjave – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče po eni strani obrazloži, da tožeča stranka trditev ni dokazala (npr. o premoženjski škode), po drugi stranki pa njene dokazne predloge v zvezi s temi dejstvi zavrne (izvedenec gradbene stroke). Takšno ravnanje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Nazadnje (in še enkrat) pa opozorilo, da bo moralo biti sodišče prve stopnje, pa tudi tožeča stranka, pozorno na tožbeni zahtevek. Prav vsakega poseganja v tujo nepremičnino ni mogoče prepovedati. Poleg tega mora biti praviloma obratovalcu prepuščeno, kako bo prepovedane imisije saniral. Zahtevek na povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče prekomerne imisije preprečiti le na en način.
odločitev o stroških postopka – sodba na podlagi pripoznave – izjema od načela odgovornosti za stroške po uspehu – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
V konkretnem primeru je sodna taksa za tožbo del pravdnih stroškov tožnice, ki jih toženka tožnici ni dolžna povrniti, zato ni podlage za postopanje po določbi tretjega odstavka 15. člena ZST-1. Ta pravna podlaga bi bila podana le v primeru, če bi bila po splošnih pravilih o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, toženka dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške.
predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - stečajni postopek - sredstva predujma za stroške postopka - denarna sredstva - izpisek računa - unovčenje kratkoročnih poslovnih terjatev - pogoji za odlog plačila
Trditev, da denarnih sredstev nima, stranka razen z izpiskom svojega računa, ne more dokazati.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku in je zato glede na strogo formalna pravila prodaje, določena v ZFPPIPP, nerealno pričakovati, da bo kratkoročne poslovne terjatve lahko unovčila v roku, ki ji je na voljo za plačilo sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080075
OZ člen 82, 82/2.
razlaga pogodbe – sporna pogodbena določila – skupen namen pogodbenikov – pravica do provizije – dokazna ocena
Med primere spornih pogodbenih določil po stališču sodne prakse sodi tudi primer, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže. V takem primeru je za ugotovitev vsebine pogodbenega dogovora treba ugotoviti skupen namen pogodbenikov ob upoštevanju načel obligacijskega prava v smislu drugega odstavka 82. člena OZ.
zavarovanje na premoženju povezane osebe – kvalificirana listina – prehod terjatve ali obveznosti– javna listina – overjena listina – načelo stroge formalne legalitete
Določila 148. člena ZDavP-2 v izvršilnem postopku ni mogoče neposredno uporabiti, saj je potrebno upoštevati dokazna pravila iz 24. člena ZIZ.
IZVRŠILNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077518
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 65, 65/5, 71, 71/1, 71/2, 107, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 306/1, 309. ZNP člen 168 – 177. ZPP člen 189.
litispendenca – istovetnost zahtevka – različen dejanski temelj – sodni depozit v primeru rubeža in prenosa terjatve – več upnikov – presoja pravilnosti pogojev položitve in izročitve – prenehanje terjatve zaradi sodnega depozita – odlog izvršbe na predlog dolžnika – trditveno in dokazno breme
Eden od pogojev za upoštevanje litispendence (poleg istovetnosti strank) je tudi istovetnost zahtevka (v izvršilnem postopku pa še istovetnost predlaganih izvršilnih sredstev). V skladu z ekvivalenčno teorijo, ki v sodni praksi prevladuje, je treba poleg zahtevka v predlogu upoštevati tudi dejanski temelj zahtevka (historični dogodek). Res se sicer v obeh primerih izterjuje (zarubljena oziroma fiduciarno prenesena) terjatev iz naslova odškodnine, vendar pa se terjatev izterjuje zaradi poplačila različnih terjatev po različnih izvršilnih naslovih, torej gre za različen dejanski temelj vloženih predlogov za izvršbo, glede na navedeno pa litispendenca ni podana.
Če poleg upnika glede prenesene terjatve uveljavljajo kakšno pravico še drugi, lahko dolžnikov dolžnik v korist vseh teh pri sodišču položi celoten znesek ali samo zapadli znesek terjatve. Temu je tako omogočeno, da v primeru, kadar je soočen s situacijo, v kateri več oseb od njega zahteva izpolnitev iste (zarubljene) terjatve, terjatev lahko položi pri sodišču, z namenom, da sodišče opravi delitev. Postopek, ki je za to predviden, je nepravdni postopek. V primeru sodnega depozita izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti pogojev položitve in izročitve depozita. V konkretnem postopku sodišče ne more presojati upnikovih navedb v zvezi s tem, da naj drugi upniki ne bi imeli veljavnih opravljenih rubežev terjatve. S tem, ko je dolžnica navedla, da je terjani znesek položila na sodni depozit, je uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način. To je bistveni učinek sodne položitve. Dolžnica sama nosi tveganje napačne položitve in postavljenih pogojev, vendar pa morebitnih nepravilnosti upnik ne more uveljavljati v konkretnem postopku, pač pa bi bil to potencialno lahko le predmet drugih postopkov.
splošna razdelitev stečajne mase – ugovor proti splošni razdelitvi – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na upnika – vrednost prenesenega premoženja – ocena vrednosti premoženja – namen ocene vrednosti premoženja – nezavarovana terjatev
Poziv upravitelja k privolitvi za prevzem premoženja mora za vsako vrsto premoženja, ki je predmet poziva, med drugim vsebovati tudi njegovo ocenjeno vrednost. Ta ne služi le davčnim namenom, pač pa tudi presoji morebitnega prevzemnika premoženja, ali je prevzem premoženja zanj ekonomsko upravičen, oziroma presoji, kolikšen del zneska terjatve ločitvenega upnika je krit s premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice.
Ocenjena vrednost premoženja tudi v primeru izročitve nepremičnine (iz katere ima upnik pravico do ločenega poplačila svoje terjatve) upniku, je torej namenjena ugotovitvi, v kolikšnem delu vrednost upnikove terjatve presega vrednost premoženja, iz katerega ima upnik prednostno poplačilno pravico, in torej v kolikšnem znesku je njegovo terjatev treba obravnavati kot nezavarovano.
osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – vložitev tožbe po začetku postopka osebnega stečaja – dopustnost tožbe – zavrženje tožbe – prijava izločitvenih pravic
V trajanju postopka osebnega stečaja upnik terjatve, ki vpliva na obseg stečajne mase in je nastala pred začetkom stečajnega postopka, ne more uveljavljati izven stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 2, 2/1, 12, 108, 181, 181/1, 285.
odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – tožba na ugotovitev obstoja terjatve – pravni interes – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek
Tožeča stranka bi morala oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z 217. členom ZFPPIPP. V konkretnem primeru je namreč nastala procesna situacija, ki jo ureja navedena določba ZFPPIPP.
ZP-1 člen 25, 25/2, 62a. ZICPES člen 87, 87/1, 87/1-5, 95.
odvzem predmetov - zahteva za sodno varstvo - lastnik odvzetih predmetov - obseg izpodbijanja odločbe o prekršku - uradni preizkus - obseg uradnega preizkusa
Lastnik odvzetih predmetov lahko zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, vloži zahtevo za sodno varstvo, s katero lahko izpodbija le odločbo o stranski sankciji odvzema predmetov. Če zahtevo za sodno varstvo vloži le lastnik odvzetih predmetov, ne pa tudi storilec, lahko sodišče preizkuša izpodbijano odločbo prekrškovnega organa le glede izreka stranske sankcije, ne pa tudi glede odločitve o odgovornosti za prekršek. Tudi uradni preizkus odločbe o prekršku obsega le preizkus glede izreka te stranske sankcije, saj se uradni preizkus opravi v okviru izpodbijanega dela odločbe.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusna doba
V pritožbi je dolžnik trdil, da je po vložitvi predloga za odpust obveznosti nastopila nova okoliščina: dolžnik je v zaključnih pogovorih za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Vendar po oceni višjega sodišča navedeno samo po sebi še ne pomeni, da je treba preizkusno obdobje skrajšati: dolžnik namreč tudi v pritožbi ni pojasnil nobenih podrobnosti v zvezi z zatrjevano skorajšnjo zaposlitvijo niti ni o tem predložil dokazov.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0085837
URS člen 22. ZPP člen 227, 236a, 236a/6, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o gradbiščih člen 13, 13/2, 13/4. OZ člen 642.
spor majhne vrednosti – trditvena podlaga – podjemna pogodba – gradbeni dnevnik – hramba gradbenega dnevnika – edicijski zahtevek – vpogled v gradbeni dnevnik – pravica do izvedbe dokaza – zavrnitev dokaznih predlogov – pravica do izjave – pisna izjava priče – predložitev izjave – substanciranje dokaznega predloga – obrazložena opredelitev do dokaznega predloga – enako varstvo pravic – kršitev načela kontradiktornosti
Ob nespornem dejstvu, da je bila tožeča stranka podizvajalec, tožena stranka pa izvajalec na gradbiščih, na kateri se tožnica sklicuje, bi morala tožena stranka gradbeni dnevnik imeti pri sebi. Če pa je nasprotna stranka dolžna hraniti listino, se domneva, da ima listino, na njej pa je trditveno in dokazno breme glede razlogov, zakaj te listine nima. Stranka, ki postavi edicijski zahtevek, v takem primeru zadosti trditvenemu bremenu že s tem, ko trdi, da je listina pri nasprotni stranki.
Tožeči stranki torej očita, da ji ni uspelo izkazati, da je za toženo stranko opravljala dela, na drugi strani pa glavnega dokaza, ki ga je predlagala tožnica, ni izvedlo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071282
SZ-1 člen 23, 23/1. SPZ člen 68. ZPP člen 214, 452, 453. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli člen 11.
Posamezen etažni lastnik se z enostranskim dejanjem – odstranitvijo radiatorjev ne more izogniti plačevanju stroškov ogrevanja. Neplačevanje stroškov ogrevanja oziroma plačevanje po drugačnem delilnem ključu v obdobju, ko so bili radiatorji odstranjeni, bi lahko dosegel le s sklenitvijo dogovora z vsemi ostalimi etažnimi lastniki, vendar toženec sklenitve takšnega dogovora ni zatrjeval. Z odstranitvijo radiatorjev je tudi onemogočil obračunavanje stroškov ogrevanja po dejanski porabi.
Dejanska podlaga zahtevka po 190. členu OZ je dokazano povečanje premoženja na strani neupravičeno obogatenega in zmanjšanje premoženja na strani neupravičeno prikrajšanega.
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov in ne tožene stranke, ki s temi sredstvi kot upravnik zgolj gospodari.
Prejemniki opravljene storitve so etažni lastniki (in ne tožena stranka), oni pa so tudi tisti, v čigar korist so bila dela izvedena. To pomeni, da tožena stranka ni tista, ki bi bila na račun tožeče stranke okoriščena.
Novela ZPP je dodala določilo, da se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, a je po mnenju pritožbenega sodišča kljub tej določbi še vedno mogoče smotrnost ocenjevati od primera do primera.