Sodišče mora otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka, na primeren način obvestiti o uvedbi postopka za razvezo zakonske zveze in njegovih posledicah.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo tožbenih navedb tožeče stranke, da terja od tožene stranke znesek, ki je enak odmerjenemu in v prisilni izvršbi plačanem komunalnem prispevku, ki bi ga tožena stranka v skladu s 4. členom Sporazuma morala tožeči stranki odpustiti oz. pobotati, ker pa ga je izterjala je kršila pogodbo, ravnala nepošteno in je zato obogatena oz. je tožeča stranka prikrajšana (oškodovana). Tožeča stranka je namreč svojo obveznost po Sporazumu izpolnila, tožena stranka pa je izterjala znesek, kateremu se je v Sporazumu odpovedala. Tožeča stranka tako utemeljuje konkretni spor na kršitvi pogodbenega razmerja, v posledici tega pa je tožena stranka obogatena za znesek odmerjenega komunalnega prispevka. S tem pa utemeljuje zahtevek kot zahtev iz civilnopravnega razmerja s toženo stranko.
kazniva dejanja zoper življenje in telo – uboj – starejši mladoletnik – silobran – uboj na mah – močna razdraženost – odločba o kazenski sankciji – mladoletniški zapor – izbira kazenske sankcije – olajševalne in obteževalne okoliščine
Presoja pritožbenih navedb, da je starejši mladoletnik ravnal v silobranu oziroma izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja uboja na mah.
Ob upoštevanju dejanskih okoliščin, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije, je v konkretnem primeru na mestu izrek mladoletniškega zapora in ne katerega od vzgojnih ukrepov za mladoletnike.
Uredba Sveta št. 987/2009 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe št. 883/2004 člen 12. ZPIZ-2 člen 109.
starostna pokojnina – sorazmerni del – zavarovalna doba – služenje vojaškega roka
Za to, da se tožniku čas aktivne vojaške službe v bivši JLA v spornem obdobju všteje kot slovenska zavarovalna doba in da bi se ta doba upoštevala pri odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine, ni dejanske in ne pravne podlage.
Ker je odlog plačila sodne takse (ali obročno plačilo sodne takse) ena od oblik taksne oprostitve, v konkretnem primeru domneva umika tožbe ne more nastopiti.
ZKP člen 5, 18, 18/2, 83, 83/2, 371, 371/1, 371/1-11.
nedovoljeni dokazi – izločitev dokazov – izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izjava kasnejšega obdolženca
Opredelitev sodišča prve stopnje, da se iz spisa izločijo posamezne listine, ki jih je označilo zgolj z listovnimi številkami, je pomanjkljiva, saj ni jasno razvidno, katere so listine, ki jih sodišče z izpodbijanim sklepom izloča iz spisa.
Izjave kasnejših obdolžencev, ki so bile posredovane v postopku ugotavljanja odgovornosti pri delodajalcu v času, ko policija še ni pričela preiskovati kaznivega dejanja, niso nedovoljeni dokazi.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - rok za odpoved - zamuda roka - sodna razveza
Toženka se je z vsemi ravnanji tožnice, ki predstavljajo podlago za izredno odpoved PZ (da naj bi tožnica ponaredila potrdilo o zaposlitvi za določeno osebo; za določeno osebo ponaredila tri plačilne liste; na potrdilu o zaposlitvi ponaredila podpis direktorja; neupravičeno uporabila žig delodajalca in preko določenega sistema ponaredila tri plačilne liste), seznanila že 11. 7. 2014, ne pa šele potem, ko je proti koncu leta 2014 prejela kazensko ovadbo z dne 26. 11. 2014. Nepomembno je, kdaj se je rektor subjektivno odločil, da so podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč je bistveno, kdaj je bil objektivno seznanjen s temi pogoji oziroma razlogi. Toženka je že julija 2014 vedela za kršitev in obstoj odpovednega razloga in za storilca in vedela je tudi za vse znake očitanega kaznivega dejanja. Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici podana šele 15. 1. 2015, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je bila podana prepozno in je zato nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka je tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala 15. 5. 2015, dne 8. 5. 2015 pa je z drugim delavcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav bi lahko dela, v zvezi s katerimi je drugi delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, opravljal tudi tožnik. Ker delo tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ni postalo nepotrebno (saj bi tožnik lahko nadaljeval z delom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas drugi delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožnik zaradi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi kriterijev iz 2. odstavka 118. člena ZDR-1 upravičen do denarnega povračila v višini njegovih devetih bruto plač. Pri odločitvi je pravilno upoštevalo, da je tožnik star 45 let in po poklicu zidar, kar kaže na možnost njegove nadaljnje zaposlitve ali kot zidar ali kot varnostnik. Upoštevalo je tudi, da je bil pri toženi stranki zaposlen dobrih 7 let in da je prišlo do nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato, ker si tožena stranka ni dovolj prizadevala, da bi tožniku našla delo na drugem delovnem nalogu (čeprav je to delo obstajalo). Ker je poleg tega upoštevalo tudi, da so tožnikove možnosti za novo zaposlitev zmanjšane zaradi njegovih zdravstvenih težav, do katerih je prišlo po izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa tudi bolečin v nogi, je denarno povračilo v višini osmih njegovih bruto plač primerno oziroma ustrezno.
ZPIZ-2 člen 15, 15/1, 15/3, 22, 22/2, 406, 406/4. ZMEPIZ-1 člen 80, 80/1.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje – lastnost zavarovanca – opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti – uskladitev lastnosti zavarovanca
Čeprav tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj ni bila vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo z vpisom v Poslovni register na podlagi ZPIZ-2 vzpostavljeno zavarovalno razmerje. Toženec je ugotavljal lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti in skladno z drugim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 ugotovil, da ima tožnik, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravlja pridobitno dejavnost (prvi odstavek 15. člena ZPIZ-2) status zavarovanca od dneva vpisa v Poslovni register Slovenije, do izbrisa. Glede na to, da je bil tožnik v spornem obdobju kot nosilec samostojne dejavnosti vpisan v Poslovni register Republike Slovenije in da v tem obdobju ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 15. člena ZPIZ-2, kot je odločil toženec s prvostopno odločbo, potrjeno z drugostopenjsko odločbo. Zato sta odločbi pravilni in zakoniti.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb, saj je bila v predsodnem postopku tožniku predčasna pokojnina odmerjena v zakoniti višini. Tožniku je bila priznana pravica do predčasne pokojnine, ker je tožnik dopolnil 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 28 let, 1 mesec in 29 dni brez dokupa pokojninske dobe. Denarna dajatev je odmerjena v višini 57,25 % od z zakonom zajamčene najnižje pokojninske osnove. Zaradi predčasnega odhoda v pokoj je pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti pravilno zmanjšana za 0,3 % oz. skupno 18 %.
ZOR člen 18, 170. ZPP člen 2, 2/8, 2/8-8, 154, 154/1.
zdravniška napaka - povrnitev pravdnih stroškov
Kršitve določb 286. člena ZPP so relativnega značaja prvi odstavek 339. člena. Relativne bistvene kršitve pa je v pritožbi dopustno uveljavljati le ob izkazanem pogoju nekrivde iz prvega odstavka 286.b člena. Enako velja tudi za uveljavljanje kršitve po 8. točki drugega odstavka 339.člena ZPP, saj nanjo pritožbeno sodišče ne pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 286.b člena ZPP).
Dejstvo, da so stroški izvedenca bili potrebni, so pa neodvisni od uspeha v postopku in od višine zahtevka, tako še ne nudi podlage za zaključek, da jih mora povrniti tožeči stranki nasprotna stranka, še zlasti ob dejstvu, ko tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ni bila uspešna.
ZPIZ/92 v 72. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni na strani zavarovanega družinskega člana, da je upravičencu mogoče priznati pravico do vdovske oziroma tedaj poimenovane družinske pokojnine. Vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je do moževe smrti dopolnila starost 50 let; ali je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo oziroma je to postala v enem letu po njegovi smrti; oziroma če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Nobeden od navedenih dejanskih stanov v obravnavani zadevi ni podan, zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine ni utemeljen.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Po 101. členu ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil za ohranjanje življenja. Samostojno hranjenje je pravni standard. Ni mogoče šteti, da bi se oseba samostojno hranila, v kolikor ni zmožna samostojnega razreza že pripravljene hrane. Enako je ta zakonski kriterij potrebno razlagati glede hranjenja z žlico brez razlivanja in uporabe vilic brez nevarnosti za samopoškodbo. V predmetni zadevi nezmožnost samostojnega hranjenja ni dokazana. Tožnica zaradi senilnega tremorja potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, saj se še vedno samostojno prehranjuje, ker hrano sama nosi v usta, kot je na IK I potrdila njena hčerka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je organizirala delovni proces tako, da je ukinila organizacijsko enoto, v kateri je bil zaposlen tožnik in prerazporedila posamezne tožnikove naloge na ostale zaposlene. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga, kar pomeni, da je podan zakonit odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zamudne obresti - prenehanje obveznosti - odpust dolga - izrecna izjava upnika, da se odpoveduje zahtevku
Samo dejstvo, da plačila zamudnih obresti v dolgoletnem poslovnem sodelovanju tožeča stranka ni zahtevala (kar naj bi predstavljalo ustaljeno prakso poslovanja), da je celo priznavala „super rabat“, da jih ni v pobot uveljavljala niti v drugih postopkih, da zaradi njih ni vnovčevala garancije ipd., še ne more pomeniti, da je tožeča stranka odpustila dolg, ki je toženi stranki na podlagi zakona in pogodbe nastal iz naslova zamudnih obresti. Odločilno je, da bi moral dogovor med pogodbenicama temeljiti na izrecni izjavi upnika, da se odpoveduje zahtevku za plačilo zamudnih obresti.
ZDR90 člen 17, 17/1, 17/1-3, 18, 18/1. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-10, 53, 53/3, 54, 237. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/4, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - projektno delo
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi večih pogodb o zaposlitvi za določen čas za izvajanje raznih projektov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da potreba tožene stranke po tožničinem delu ni bila zgolj začasne narave in ni bila vezana le na projekte, ki so sicer predstavljali formalno podlago sklenitve pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka ni dokazala, da so se v okviru programske skupine, v kateri je delala tožnica, izvajali različni raziskovalni programi, ki naj bi bili vsi projektno organizirani. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožničino dejansko delo vezano le na projekte ter da bi se delo ob spremembi projektov tudi dejansko spremenilo, je zahtevku za transformacijo ter za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, posledično pa tudi za reparacijo in reintegracijo, utemeljeno ugodilo.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka o prenosu terjatve na toženo stranko obveščena z obvestilom z dne 27. 12. 2006. Od tega trenutka, ko je bila tožeča stranka seznanjena, da je bila med cedentom in cesionarjem sklenjena cesija, je bila svojo obveznost dolžna izpolniti prevzemniku terjatve. Zato je tožeča stranka pravilno namesto odstopniku terjatve obveznost izpolnila toženi stranki kot novemu upniku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0085010
URS člen 21, 26. OZ člen 179, 179/1. ZS člen 3, 3/2. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 21, 21/1.
odškodninska odgovornost države – pripor – razmere pripornikov – velikost bivanjskega prostora – protipravnost – pravica do osebnega dostojanstva – pravična denarna odškodnina – začetek teka zastaranja
Zastaranje ni začelo teči že s samim prestajanjem kazni zapora oziroma pripora, ampak šele prvi dan po odpustu s prestajanja kazni zapora oziroma pripora. Po naravi stvari je tožnik v času prestajanja kazni zapora oziroma pripora vedel za razmere, v katerih je bival, torej so mu bile najkasneje ob odpustu znane vse okoliščine, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti obseg in višino škode.
Ni videti tehtnih razlogov za razlikovanje med priporniki in zaporniki glede kvalitete namestitve, zato je bivalni kriterij iz Pravilnika o izvrševanju kazni zapora uporabljiv tudi za položaj pripornikov (drugi odstavek 3. člena ZS).
ZNP člen 37, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 392, 393.
sodna ureditev meje – sodna poravnava – res transacta – sodelovanje v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za sodno ureditev meje z obrazložitvijo, da je bila meja že sodno urejena, in sicer naj bi predlagatelja že sklenila sodno poravnavo glede taiste meje. Predlagatelja temu nasprotujeta od vsega začetka in trdita, da nista bila udeleženca predhodnega postopka in sodne poravnave nista podpisala, za kar sta pravočasno predlagala pravno odločilne dokaze. Sodišče prve stopnje je njun tokratni predlog zavrglo, ne da bi pred tem prek izvedbe predlaganih dokazov preverilo njune trditve. S tem jima je odvzelo možnost obravnavanja, izpodbijana odločitev pa je preuranjena.
cesija – odstop terjatve – obvestitev dolžnika – ugovori dolžnika – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
Že prvostopenjsko sodišče je v sklepnem delu 10. točke svoje obrazložitve navedlo, da bi tudi ob odsotnosti zavarovalne pogodbe tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek lahko utemeljevala (in ga tudi je) na podlagi določb o cesiji.