OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - FINANČNO POSLOVANJE
VSK0006780
ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38.
tiha družba - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da finančni načrt sanacije nima vseh elementov, ki morajo biti sestavni del poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja, vendar je bil njegov namen nedvomno enak, to je analizirati vzroke insolventnosti in uveljaviti ustrezne ukrepe (kar je osnovna dolžnost poslovodstva po določbah 35. do 38. člena ZFPPIPP). Res so določbe ZFPPIPP namenjene varstvu upnikov in je zato obveznosti poslovodje praviloma treba presojati strogo, vendar je vedno potrebno upoštevati tudi konkretne okoliščine. Analizo vzrokov za negativno poslovanje in načrt ukrepov, s katerimi so želeli družbo sanirati in preprečiti insolvenčne postopke (in ki so bili v letu 2011 relativno uspešni) sta skupaj s prvim tožencem enakovredno sprejela tudi oba tiha družbenika, ki sta imela dejanski vpliv na poslovanje M. d.o.o. in ki sta bila v tistem obdobju tudi družbenika enega od upnikov družbe in to ravno tistega upnika, ki zdaj vtožuje odškodnino zaradi nesprejetja ukrepov po ZFPPIPP. Vsi družbeniki tihe družbe so se sestajali na rednih sestankih, na katerih so vsi razpolagali z enakimi informacijami (tudi glede tega, da vrednost zalog ni prikazana pravilno), skupaj so se odločili za sanacijo po finančnem načrtu, vsi skupaj so menili, da bodo ti ukrepi zadoščali. Glede na naravo razmerij med vsemi deležniki je mogoče ugotoviti, da je bil upnik (tožnik) ves čas seznanjen s položajem in tudi s postopanjem toženca in je tako postopanje (sprejem in izvajanje finančnega načrta) sprejemal kot ustrezno.
ZDSS-1 člen 6, 52, 52/3, 54, 54/1, 54/2, 54/3. ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/4, 346, 346/1. ZSDU člen 53, 53/1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
kolektivni delovni spor - volitve – svet delavcev – razveljavitev volitev – sodna pristojnost – sodno varstvo – pritožba – rok za vložitev pritožbe – zamuda roka – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – materialni prekluzivni rok
Drugi pritožnik ni prijavil udeležbe v postopku (v sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju) po drugem odstavku 52. člena ZDSS-1. Ker ni pridobil statusa udeleženca glede na 51. člen ZDSS-1, ni imel pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba drugega pritožnika nedovoljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP treba zavreči.
Prvi odstavek 53. člena ZSDU določa, da lahko v primeru bistvenih kršitev postopka volitev (v svet delavcev), ki so ali ki bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v 8 dneh zahtevajo na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. Ta rok je materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da nanj pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Če predlagatelj vloži predlog, v katerem zahteva razveljavitev volitev na podlagi 53. člena ZSDU, po izteku tega roka, sodišče takšen predlog v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavrže.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – roki – rok za vložitev pritožbe – zadnji dan pritožbenega roka – navadna pošiljka – pritožnik kot pravni laik – prekluzivni rok – nepodaljšljivost roka – ignorantia iuris nocet – vrnitev v prejšnje stanje – opravičeni razlogi – zavrnitev pritožbe
Procesni zakon ne dopušča nobenih izjem od teka roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, čeprav pride do zamude roka zaradi nepoznavanja zakonskih določb, ne glede na to, če pritožnik ni pravni strokovnjak.
tuji državljan kot tožnik – tožniška varščina – plačilo varščine za pravdne stroške – izjeme
Z institutom varščine država varuje tožence pred rizikom neplačanih pravdnih stroškov, ki jih s sprožanjem postopkov v Sloveniji lahko povzročijo tuji državljani. Pravilo je, da je tuj državljan varščino dolžan plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085836
OZ člen 58, 73, 190, 842. ZNPosr člen 13, 13/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
posredniška pogodba – pogodba o nepremičninskem posredovanju – stranke pogodbe – dejansko vprašanje – pogodbena volja – storitev posredovanja – pooblastilo za sklenitev pogodbe – teorija realizacije – naknadna odobritev pogodbe – konkludentna odobritev – neupravičena pridobitev – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Naročitelj Pogodbe o posredovanju ni sklenil v imenu tožene stranke, temveč v svojem imenu. V takih okoliščinah pa o naknadni odobritvi iz 73. člena OZ ni mogoče govoriti.
Vprašanje strank sklenjene pogodbe ni vprašanje materialnega prava, temveč dejansko vprašanje. Gre namreč za dejansko ugotavljanje prave pogodbene volje strank pri sklenitvi pravnega posla in ne za razlago pogodbe.
Nesprejetje določene trditve kot dokazane in s tem resnične ter pravilne, ni enako neopredelitvi oziroma neupoštevanju te trditve. Sodišče namreč izvede dokazni postopek ravno iz razloga, da ugotovi, katero dejstva so dokazana (resnična) in katera ne ter na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja odloči o zadevi. Zato zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje določenim trditvam tožeče stranke ni sledilo, ne pomeni, da je kršilo načelo kontradiktornosti oziroma, da je obrazložitev izpodbijane sodbe pomanjkljiva (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Z njimi tožeča stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje.
plačilo kredita – sporazum o delitvi skupnega premoženja – ničnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja – predhodno vprašanje – vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Vsi toženčevi ugovori izhajajo iz dejstva, da naj bi bil v obliki notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja ničen. O tem predhodnem vprašanju pa je že pravnomočno odločeno v drugem pravdnem postopku, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti tega notarskega zapisa. Prvostopenjsko sodišče je na že rešeno predhodno vprašanje vezano (13. člen ZPP).
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. ZOdv člen 5, 5/2.
lastninska pravica – priposestvovanje – domneva dobre vere – dobrovernost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – pravice in dolžnosti odvetnikov – izločitev pooblaščenca
Le če bi bil pridobitelj nepošten, ga določba drugega odstavka 44. člena SPZ ne bi varovala, oziroma povedano poenostavljeno, tožeča stranka je s temi trditvami zatrjevala in dokazovala svojo dobro vero, ni pa zatrjevala oziroma dokazovala slabe vere tožencev.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI
VSL0081198
ZFPPIPP člen 130, 130/2, 131, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 132/5, 132/5-4, 246, 246/1. ZDavP-2 člen 193, 200. ZIZ člen 96. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 1046. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe – davčna izvršba – smiselna uporaba določb o sodni izvršbi – prodaja premičnin – načini prodaje – prodaja neposredno po dolžniku – komu se izpolnjuje – poprava sodbe – popravni sklep – napačna opravilna številka razveljavljenega sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota
Določbe o vplivu začetka stečajnega postopka na že začete postopke sodne izvršbe se sicer uporabljajo tudi za postopke davčne izvršbe, vendar smiselno. Smiselna uporaba velja torej tudi za določbo, ki trenutek prodaje veže na plačilo kupnine.
stečajni postopek - nakup nepremičnine na javni dražbi - zastavna pravica - ločitveni upnik - plačilo kupnine - terjatev upnika - pobot terjatev - zavrženje predloga upnika - upravljanje in unovčenje stečajne mase
Zaradi zagotavljanja transparentnosti postopka in varovanja pravic strank postopka ZFPPIPPP na strogo formalen način določa, o katerih predlogih sodišče odloča in katere sklepe izdaja.
zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zamudne obresti - prenehanje obveznosti - odpust dolga - izrecna izjava upnika, da se odpoveduje zahtevku
Samo dejstvo, da plačila zamudnih obresti v dolgoletnem poslovnem sodelovanju tožeča stranka ni zahtevala (kar naj bi predstavljalo ustaljeno prakso poslovanja), da je celo priznavala „super rabat“, da jih ni v pobot uveljavljala niti v drugih postopkih, da zaradi njih ni vnovčevala garancije ipd., še ne more pomeniti, da je tožeča stranka odpustila dolg, ki je toženi stranki na podlagi zakona in pogodbe nastal iz naslova zamudnih obresti. Odločilno je, da bi moral dogovor med pogodbenicama temeljiti na izrecni izjavi upnika, da se odpoveduje zahtevku za plačilo zamudnih obresti.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084777
OZ člen 480, 480/1. ZPP člen 201. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217. ZST-1 člen 11.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) – opredmetena sredstva – zaloge – prodajna pogodba – pravice kupca – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – rok za sodno uveljavitev jamčevalnega zahtevka – zadržanje kupnine – udeležba intervenienta – stranski intervenient – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Zaradi intervencijskega učinka intervenient kasneje v razmerju do stranke, ki se ji je pridružil, ne more trditi, da spor ni bil pravilno rešen, če je imel vse možnosti, da bi v korist stranke opravljal procesna dejanja in mu jih stranka s svojimi dejanji ni preprečevala.
priposestvovanje stvarne služnosti – druge možnosti dostopa – širina poti – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Primanjkljaj hrane za živino ter posledično zmanjšanje števila živali, višji stroški ponovne vzpostavitve travnika in pomanjkanje kuriva so okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo izdajo regulacijske začasne odredbe.
Sodišče je pravilno poudarilo, da gre v konkretnem primeru za varstvo služnostne pravice, pridobljene na podlagi priposestvovanja, zato ni pomembno, ali ima tožnica še druge možnosti dostopa.
SODNI REGISTER – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081811
ZIZ člen 9, 165, 165/3, 268, 271, 271/2. ZSReg člen 13, 13/2.
prepoved odtujitve in obremenitve – prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika – izvršba na poslovnem deležu družbenika – vpis prepovedi – začasna odredba – učinek sklepa o začasni odredbi – zaznamba začasne odredbe – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – zadržanje izvršitve – učinek prepovedi – vročitev začasne odredbe
Sklep o začasni odredbi ima učinek sklepa o izvršbi in ga je treba zaznamovati v sodnem registru. Registrsko sodišče, ki opravi vpis sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika in je s tem zabeležena prepoved družbeniku razpolagati z njegovim deležem, opravi konkretno izvršilno dejanje po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi.
Kdaj je A. prejel sklep o začasni odredbi ni bilo bistveno za odločanje v tem postopku, ker za vpis njene zaznambe v sodnem registru ni pomembno ali je bil sklep o začasni odredbi A. vročen. Registrsko sodišče namreč po uradni dolžnosti le realizira odločbo izvršilnega sodišča.
Vrnitev v prejšnje stanje ureja 116. člen ZPP, ki določa, da stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred njo. Omejena je le na primere, ko stranka zamudi rok iz upravičenih razlogov, ki jih mora dokazati. Po ustaljenih stališčih sodne prakse je predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Če stranka trdi, da ji vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena, je ustrezno pravno sredstvo proti izdani zamudni sodbi pritožba ali drugo izredno pravno sredstvo in ne vrnitev v prejšnje stanje. Zato je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrnilo.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – vzroki za zdravstveno stanje – vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem – demenca
Iz določb citiranega zakona izhaja, da mora biti podana vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem. V konkretnem primeru te vzročne zveze med demenco in slabim zdravstvenim stanjem pridržanke ni. Pridržana oseba ima hudo bolezen in zaradi tega ne more skrbeti zase, saj je nepokretna zaradi preživete možganske kapi, mora vsak drugi dan na dializo, ima hudo sladkorno bolezen, visok pritisk, nespečnost in bi morala biti zaradi takega svojega splošnega zdravstvenega stanja zdravljena v ustrezni zdravstveni ustanovi, ne pa v psihiatrični bolnišnici.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023491
KZ člen 33, 234a, 234a/1. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-7. ZKP člen 105, 105/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1, 387, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – poslovna goljufija – kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja – odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – preizkus po uradni dolžnosti – kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca – opis kaznivega dejanja – preslepitev – kaznivo prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin – konkretizacija zakonskih znakov – civilnopravno razmerje – sprememba sodbe – oprostitev obtožbe – privilegij pridruženja
Okvir dejstvenega opisa v izreku sodbe, ki ga v bistvenem opredeljujejo okoliščine, da obtoženec kot direktor družbe X d. o. o. ni poravnal računov za gradbene izdelke, ki jih je družba naročila pri oškodovanki, nato pa je nasprotoval postopku izvršbe, ne predstavlja zadostne konkretizacije vseh tako objektivnih kot subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj niso opisane okoliščine, ki bi obtoženčevo ravnanje umestile nad vsebinsko raven kršitve oziroma neizpolnitve civilnopravne (poslovne) obligacije.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016130
OZ člen 153, 153/2.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sečnja dreves - nevarna dejavnost - izključna odgovornost oškodovanca - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal izplačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, do katere je prišlo, ko je podiral drevesa, pri čemer je drevo, ki ga je nazadnje podiral, zdrsnilo nazaj ter mu zlomilo levo nogo pod kolenom. Dejavnost sečnje oziroma podiranje dreves je nevarna dejavnost. Sodišče prve stopnje pa je pravilno zaključilo, da ni podana niti objektivna niti krivdna odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo. Tožena stranka je izpolnila vse svoje obveznosti v zvezi z varstvom pri delu v gozdarstvu in ji ni mogoče očitati opustitve dolžnega ravnanja, ki bi imelo za posledico sporno nesrečo pri delu. Tožnik je bil za delo (podiranje dreves) strokovno usposobljen, opravil je program tehnik dela z motorno žago, imel je potrebne delovne izkušnje, bil je poučen in preizkušen v zvezi s poznavanjem pravil o varnem opravljanju sečnje dreves, delo je opravljal v skupini še dveh delavcev, ki sta bila ob nesreči na slišni oddaljenosti od tožnika, tožena stranka pa je nad delom tožnika vršila ustrezen nadzor. Do nesreče je prišlo izključno zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki je v nasprotju s pravili stroke poskušal drevo, ki ga je podiral in ki je obviselo v krošnji drugega drevesa, spraviti na tla tako, da je na obviselo drevo najprej podrl drugo drevo. Ker je tudi to drugo drevo viselo, je poskušal obe drevesi spraviti na tla tako, da je nanju podrl še tretje drevo, ki pa se je ob udarcu na obviseli drevesi odbilo in zdrsnilo nazaj, pri tem pa poškodovalo tožnika. Takšno ravnanje tožnika je bilo v nasprotju s pravili stroke in Pravilnikom o varstvu pri delu v gozdarstvu. Tožniku je škoda nastala izključno zaradi njegovega nepravilnega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla niti pričakovati, niti se njegovim posledicam izogniti oziroma jih odstraniti (drugi odstavek 153. člena OZ). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je v celoti podan oprostitveni razlog za objektivno odgovornost tožene stranke. Ker ni podana ne objektivna ne subjektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo odškodnine.
ZIZ člen 4, 196, 197, 197/2. ZDDV-1 člen 44. ZDPN-2 člen 4.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - plačilo davkov - nepozidano stavbno zemljišče - odmera davščin - dolžnost posredovanja podatkov FURS - davek na dodano vrednost - davek na promet z nepremičninami
Izvršilno sodišče mora v skladu z določbami ZIZ skrbeti tudi za to, da se iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnin, poplačajo davščine. To seveda ne pomeni, da je sodišče odgovorno za opredelitev vrste davka in izračunavanje višine davka, ki ga je dolžan davčni zavezanec plačati, je pa po mnenju pritožbenega sodišča ob veljavni ureditvi v ZIZ dolžno storiti vse, da ugotovi, kolikšne davščine je dolžno državi oz. samoupravni lokalni skupnosti odvesti prednostno iz kupnine, preden se le-ta razdeli upnikom. V takšnem primeru, ko je sodišče opozorjeno, da gre za prodajo nepremičnin, pri kateri je za transakcijo kot davek predviden DDV in ne DPN, pa bi po mnenju pritožbenega sodišča moralo izvršilno sodišče, navkljub temu, da ima v spisu že podatek o odmeri davščin, le-tega preveriti tako, da pridobi na podlagi 4. člena ZIZ od ustreznega urada FURS vse podatke o tem, kakšen davek je potrebno plačati pri takšni konkretni transakciji, to je glede na vrsto nepremičnin in glede na subjekte, ki so v transakciji udeleženi.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080070
URS člen 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – poseg v čast in dobro ime – tisk – pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic – svoboda izražanja – kolizija ustavnih pravic – izključitev protipravnosti – dobra vera – novinarska etika
Svoboda izražanja (zaradi svoje teže tem bolj) vključuje odgovornost novinarjev za posredovanje zanesljivih in natančnih informacij in da so ti zaradi tega dolžni ravnati v dobri veri in v skladu z novinarsko etiko. Ravnanje v dobri veri predpostavlja, da je bila izvedena dovolj skrbna preiskava o resničnosti tega, kar je dejanska podlaga sporočila.