pogodba o pitanju telet – kršitev pogodbe – sestavine pogodbe – rok – pogodba za določen čas – fiksen pravni posel
Za tako imenovan fiksen pravni posel gre, ko se pogodbeni stranki dogovorita o tem (ko torej v tem oziru obstaja jasno izraženo soglasje njunih volj), ali ko to (jasno) izhaja že iz narave pravnega posla. Da v tej zadevi ne gre za tak položaj, nakazuje že dejstvo, da je bil rok pogodbeno določen v časovnem razponu.
zavarovalna pogodba – zavarovalna premija – plačevanje premije – dolžnost plačevanja premije – trajanje zavarovanja – večletno zavarovanje – prenehanje zavarovalne pogodbe – odstop od zavarovalne pogodbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – sklep o združitvi pravd – sklep procesnega vodstva – spor majhne vrednosti – substanciranje dokaznega predloga – izdaja sodbe brez glavne obravnave – pritožbeni razlogi
Za prenehanje večletnega zavarovanja veljajo posebna pravila. OZ strankam pri teh pogodbah omogoča predčasno razdrtje, vendar šele po preteku treh let. Šele tedaj lahko vsaka stranka od pogodbe odstopi s šestmesečnim odpovednim rokom, prej pa ne.
vpis pravic v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice - vpis lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine
Pritožnik je v tej zadevi predlagal vknjižbo lastninske pravice pri dveh zemljiških parcelah v korist vsakokratnega lastnika tretje zemljiške parcele. Odločitev sodišča, da se vknjižba ne dovoli, je materialno pravno pravilna, pritožbeni argumenti pa pravno zmotni. Splošno pravilo je, da se pri vpisu pridobitve pravice vpišejo podatki o osebi, ki je imetnik ali imetnica te pravice. Od tega osnovnega pravila je le nekaj izjem in na te izjeme, ki so z zakonom točno določene, se nanaša pravilo iz tretjega odstavka 14. člena ZZK-1, ki predvideva možnost, da se namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te pravice. Kar se tiče lastninske pravice, to velja v primerih etažne lastnine.
stečajni postopek - nakup nepremičnine na javni dražbi - zastavna pravica - ločitveni upnik - plačilo kupnine - terjatev upnika - pobot terjatev - zavrženje predloga upnika - upravljanje in unovčenje stečajne mase
Zaradi zagotavljanja transparentnosti postopka in varovanja pravic strank postopka ZFPPIPPP na strogo formalen način določa, o katerih predlogih sodišče odloča in katere sklepe izdaja.
refleksna škoda – splošna pravila o odškodninski odgovornosti – dokazno breme
Pravica oškodovanca zahtevati povrnitev refleksne škode kot škode zaradi napake izvajalca, ki se odraža na drugih dobrinah naročnika, se presoja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Na oškodovancu je dokazno breme, da izkaže, da škoda obstoji in da izvira iz sfere izvajalca.
tuji državljan kot tožnik – tožniška varščina – plačilo varščine za pravdne stroške – izjeme
Z institutom varščine država varuje tožence pred rizikom neplačanih pravdnih stroškov, ki jih s sprožanjem postopkov v Sloveniji lahko povzročijo tuji državljani. Pravilo je, da je tuj državljan varščino dolžan plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085836
OZ člen 58, 73, 190, 842. ZNPosr člen 13, 13/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
posredniška pogodba – pogodba o nepremičninskem posredovanju – stranke pogodbe – dejansko vprašanje – pogodbena volja – storitev posredovanja – pooblastilo za sklenitev pogodbe – teorija realizacije – naknadna odobritev pogodbe – konkludentna odobritev – neupravičena pridobitev – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Naročitelj Pogodbe o posredovanju ni sklenil v imenu tožene stranke, temveč v svojem imenu. V takih okoliščinah pa o naknadni odobritvi iz 73. člena OZ ni mogoče govoriti.
Vprašanje strank sklenjene pogodbe ni vprašanje materialnega prava, temveč dejansko vprašanje. Gre namreč za dejansko ugotavljanje prave pogodbene volje strank pri sklenitvi pravnega posla in ne za razlago pogodbe.
Nesprejetje določene trditve kot dokazane in s tem resnične ter pravilne, ni enako neopredelitvi oziroma neupoštevanju te trditve. Sodišče namreč izvede dokazni postopek ravno iz razloga, da ugotovi, katero dejstva so dokazana (resnična) in katera ne ter na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja odloči o zadevi. Zato zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje določenim trditvam tožeče stranke ni sledilo, ne pomeni, da je kršilo načelo kontradiktornosti oziroma, da je obrazložitev izpodbijane sodbe pomanjkljiva (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Z njimi tožeča stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069168
ZDPra člen 16. ZIZ člen 29, 239. ZPP člen 163, 163/2.
elektronski predlog za zavarovanje - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - specifikacija stroškov
Elektronski predlog za zavarovanje se sestavi na vnaprej pripravljenem obrazcu (po vzoru predpisanega obrazca za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Zahteva upnika za povrnitev stroškov odvetnika se postavi tako, da se označi kvadratek pri rubriki „zahtevam vračilo odvetniških stroškov“. Takšna označba zahtevanih stroškov, katerih višina je vnaprej predvidena v Odvetniški tarifi in zato določljiva, zadošča, ne glede na to, ali upnik v pisni obliki doda (delno ali v celoti) specificiran zahtevek.
odločitev o stroških postopka – povrnitev pravdnih stroškov – delni uspeh v pravdi – navadni sosporniki – razlike med deleži pri spornem predmetu – porazdelitev bremena plačila pravdnih stroškov – neenotno obravnavanje
Med sosporniki je precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu, zato je prvo sodišče v izpodbijani odločbi zmotno uspeh vseh tožnikov obravnavalo skupaj.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085612
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-2, 384, 384/1, 384/3, 384/3-3. ZPP člen 115, 15/1, 115/2. URS člen 22, 23.
začetek postopka osebnega stečaja – udeležba dolžnika na naroku – upravičen razlog odsotnosti – bolezen – zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu – pravica do izjave – pravica do učinkovitega pravnega varstva – trajnejša nelikvidnost dolžnika – nepredložitev poročila o stanju premoženja
Strankina pravica, da sama sodeluje v postopku, ni absolutna, saj bi to pomenilo v primeru, kadar njena bolezen ni nenadna oziroma nepredvidljiva, zastoj v postopku in prelaganje narokov. Prav zato je strankina dolžnost, da v takih primerih angažirana pooblaščenca.
ZST-1 člen 15, 15/2. ZPP člen 158, 339, 339/2, 339/2-14.
sodna odločba – naložitev plačila sodne takse nasprotni stranki – uspeh v postopku – končni uspeh – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sleherna sodna odločba mora imeti vsa pravno odločilna dejstva, da jo je mogoče preizkusiti. Povedano drugače: v obrazložitvi odločitve morajo biti navedeni razlogi, ki pritožbenemu sodišču omogočajo materialnopravni preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Če teh ni, je podana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. In izpodbijani sklep jih nima.
Ker tožnik dolžne sodne takse za tožbo ni plačal pravočasno, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP razširitev tožbe utemeljeno štelo za umaknjeno. Tretji odstavek 105.a člena ZPP določa, da se v primeru, če sodna taksa ni plačana v roku iz drugega odstavka 105.a člena ZPP, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – vzroki za zdravstveno stanje – vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem – demenca
Iz določb citiranega zakona izhaja, da mora biti podana vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem. V konkretnem primeru te vzročne zveze med demenco in slabim zdravstvenim stanjem pridržanke ni. Pridržana oseba ima hudo bolezen in zaradi tega ne more skrbeti zase, saj je nepokretna zaradi preživete možganske kapi, mora vsak drugi dan na dializo, ima hudo sladkorno bolezen, visok pritisk, nespečnost in bi morala biti zaradi takega svojega splošnega zdravstvenega stanja zdravljena v ustrezni zdravstveni ustanovi, ne pa v psihiatrični bolnišnici.
predpogodba – pomen spornega pogodbenega določila – razlaga pogodb – jezikovna razlaga – logična razlaga – stroški odgovora na pritožbo
Z uporabo jezikovne in logične metode razlage ter upoštevanjem načel obligacijskega prava je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, kakšen je bil skupen namen pogodbenikov in na podlagi tega presodilo, da je toženec narobe razumel sporno pogodbeno določilo Predpogodbe.
Toženec zatrjevanja, da mu po 31. 12. 1994 ni bilo več treba skleniti glavne – kupoprodajne pogodbe, glede na nekonsistentno izpovedbo - hkratno priznanje, da bi moral zemljišča tožeči stranki prodati tudi kasneje, vendar ne za tako ceno, kot je bila dogovorjena v Predpogodbi, ni uspelo dokazati.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-3, 111/, 111/3, 162. KZ-1 člen 196, 196/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - nezakonitost odpovedi - zamuda roka - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - neizrabljen letni dopust - nadomestilo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnikova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 zaradi dolgovanih razlik v plači, prepozna. Zadnja dolgovana razlika v plači je zapadla v plačilo julija 2013, tožnik pa je izredno odpoved podal šele 28. 4. 2014. Po drugem odstavku 109. člena ZDR-1 mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Tožnik se neutemeljeno zavzema za upoštevanje tega roka, sklicujoč se pri tem na krivdni razlog z znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev iz prvega odstavka 196. člena KZ-1, saj to ni bil predmet izredne odpovedi. Ta je temeljila le na očitku dolgovanih razlik v plači od leta 2009, pri čemer je tožnik izpostavil zgolj kršitev splošne delodajalčeve obveznosti delavcu zagotoviti plačilo za delo. Tudi iz tistega dela izredne odpovedi, ki se izrecno sklicuje na pravočasnost odpovedi, ni mogoče sklepati na utemeljenost v pritožbi zatrjevanega daljšega roka, ki naj bi se iztekel šele julija 2020.
Zaradi nezakonitosti tožnikove izredne odpovedi ni podlage za ugoditev tožnikovi pritožbi oziroma njegovemu zahtevku na plačilo odpravnine (kot za primer redne odpovedi iz poslovnega razloga) in odškodnine za čas odpovednega roka po tretjem odstavku 111. člena ZDR-1.
Tožniku je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in tožnik od takrat dalje ni več mogel koristiti dopusta pri toženi stranki. Vprašanje zakonitosti tožnikove izredne odpovedi je po ustaljeni praksi predhodno vprašanje v zvezi z institutoma odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka, ne pa tudi v zvezi z vprašanjem, zakaj tožnik v času trajanja delovnega razmerja ni mogel izrabiti celotnega letnega dopusta. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno tožniku v korist upoštevalo okoliščino njegovega dalj časa trajajočega bolniškega staleža - vse do zaključka delovnega razmerja. Ravno takšne okoliščine, ki kažejo na objektivno nemožnost koriščenja letnega dopusta, dajejo podlago za priznanje nadomestila za neizrabljen letni dopust. Zato je sodišče prve stopnje tožniku pravilno prisodilo nadomestilo za neizrabljene dni letnega dopusta.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060356
OZ člen 160, 198, 299, 299/2. ZOR člen 219, 324, 324/2. ODZ paragraf 1319. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125, 150. ZPP člen 9, 286, 286/4, 286b, 286b/1.
porušenje zgradbe – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – neupravičena pridobitev – višina koristi – neprofitna najemnina – upoštevanje hipotetičnih stroškov upravljanja in vzdrževanja – pobotni ugovor – sokrivda tožeče stranke za nastalo škodo – nujni stroški reševanja – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – ugovor zastaranja – načelo iskrenosti oziroma popolnosti – dolžnost stranke govoriti resnico – takojšnje grajanje procesnih kršitev
Pravilno je stališče prvega sodišča, da zgolj pravnomočen sklep o začasni odredbi o zavezančevi obveznosti prenesti upravičencu v začasno uporabo posamezne poslovne prostore in stanovanja še ne povzroči prenehanja pravice tožnikov do odškodnine oziroma do nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen. Za nastop takšne posledice je treba dokazati, da je bil poslovni prostor oziroma stanovanje res izročen v posest upravičencu. Z začasno odredbo se podržavljeno premoženje ni vrnilo upravičencu v last, zato sklep o začasni odredbi ne more imeti enakih učinkov kot pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
Ni pomembno, ali je toženka tudi po 7. 12. 1991 z imetniki stanovanjske pravice sklepala najemne pogodbe za stanovanja za neprofitno najemnino. Bistveno je, kakšno korist bi tožniki lahko dosegli, če bi zgradbo lahko uporabljali oziroma upravljali. Iz ugotovitev prvega sodišča izhaja, da so stanovanja v zgradbi uporabljali imetniki stanovanjske pravice, zato bi jim bili tudi tožniki dolžni ta stanovanja oddajati za neprofitno najemnino (125. člen in 150. člen SZ). Prvo sodišče je zato pravilno upoštevalo neprofitno najemnino.
izredna odpoved s strani delavca - odpravnina - zmotna uporaba materialnega prava - odškodnina za čas odpovednega roka - presoja utemeljenosti odpovednega razloga
V tem individualnem delovnem sporu tožnica od tožene stranke zahteva plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka zaradi z njene strani podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je v predmetnem sporu poleg formalnih pomanjkljivosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice nasprotovala tudi obstoju utemeljenega razloga za odpoved. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotavljati tudi vsebinsko utemeljenost odpovednega razloga, saj za presojo utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ni odločilno le, da gre za razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca podana iz razloga po prvem odstavku 112. člena ZDR, samo po sebi namreč še ne pomeni, da je odpoved podana v skladu z določbo 112. člena ZDR in drugimi določbami ZDR in da ima delavec že na tej podlagi pravico do odpravnine in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. To pravico ima le, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca zakonita oziroma če je podana iz utemeljenega odpovednega razloga. Če delodajalec v sporu, v katerem delavec zahteva pravice iz drugega odstavka 112. člena ZDR, nasprotuje (tudi) utemeljenosti odpovednega razloga, mora sodišče z izvedenimi dokazi ugotavljati resničnost njegovih navedb. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo utemeljenosti odpovednega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani ugodilni del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZNP člen 37, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 392, 393.
sodna ureditev meje – sodna poravnava – res transacta – sodelovanje v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za sodno ureditev meje z obrazložitvijo, da je bila meja že sodno urejena, in sicer naj bi predlagatelja že sklenila sodno poravnavo glede taiste meje. Predlagatelja temu nasprotujeta od vsega začetka in trdita, da nista bila udeleženca predhodnega postopka in sodne poravnave nista podpisala, za kar sta pravočasno predlagala pravno odločilne dokaze. Sodišče prve stopnje je njun tokratni predlog zavrglo, ne da bi pred tem prek izvedbe predlaganih dokazov preverilo njune trditve. S tem jima je odvzelo možnost obravnavanja, izpodbijana odločitev pa je preuranjena.