brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - stroškovnik o opravljenih storitvah - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice - prekluzivni rok
V skladu z ustaljeno sodno prakso, se v primerih, ko je upravičencu dodeljena BPP za zastopanje v postopku pred sodšči na prvi stopnji, šteje, da je storitev opravljena z vročitvijo odločbe prve stopnje. To pomeni, da trenutek opravljene storitve nastopi takrat, ko odvetnik prejme sodbo ali sklep sodišča prve stopnje, s katerima je odločeno o zadevi, za katero je dodeljena BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve
Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP obseg navedene zakonske določbe večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.
ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1, 144/1-2, 214. ZFU člen 63.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - skrajšani postopek - posebni ugotovitveni postopek - prosta presoja dokazov - obrazložitev odločbe
Sodišče se s tožnikom strinja, da bi mu morala toženka dati pred odločitvijo možnost, da se o obvestilih FURS, saj na podatkih teh temelji izpodbijani sklep, izjavi in da dokazuje, kot trdi, da ima davčne obveznosti poravnane. Tudi če je toženka odločala v predmetni zadevi kot v drugi javnopravni stvari in ne kot v upravni zadevi (2. člen ZUP), in po ZPOP-1, je bila ob odsotnosti posebnih določb o vodenju ugotovitvenega postopka v tem zakonu v skladu s 4. členom ZUP dolžna glede tega vprašanja smiselno uporabljati pravila ZUP; smiselna uporaba pravil ZUP pa pomeni predvsem upoštevanje temeljnih načel upravnega postopka in temeljnih pravic strank, ki iz njih izvirajo.
Tudi pravnomočna odločba o podelitvi koncesije se lahko v prihodnje pod pogoji, določenimi z zakonom, spremeni. Zožanje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
Četudi je bila sprememba uvedena brez določitve posebnega prehodnega obdobja, je treba upoštevati, da ne gre za prenehanje koncesij na podlagi izpodbijane ureditve, temveč za spremembo podeljenih koncesij za čas trajanja 15 let, kar je čas, ko se lahko koncesionar prilagodi novim okoliščinam.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (1992) člen 8, 8/1, 8/2. ZDen člen 13.
denacionalizacija - obseg podržavljenega premoženja - neto aktiva podjetja
Da bi bilo mogoče govoriti o dejanski izterljivosti terjatve na podlagi sodbe, ki je priznala terjatev podržavljenega podjetja do podjetja E., bi bilo treba odgovoriti na vprašanja o izterljivosti terjatve do dolžnika, ki je tuja pravna oseba, na podlagi tuje sodne odločbe, vse ob upoštevanju časa neposredno po vojni in nerešenimi državnimi vprašanji z Italijo, dejstva, da država FRLJ ni bila stranka pravdnega postopka in da se je sodba glasila na fizične osebe, družbenike C.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Tožnica bi morala podati predlog za razrešitev postavljene odvetnice ter šele nato v primeru neizdaje odločbe v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, pozvati službo za BPP tožene stranke (ker gre v obravnavani zadevi za izdajo odločbe, zoper katero ni pritožbe), da naj akt izda v nadaljnjih sedmih dneh. Šele po preteku tega roka bi lahko vložila tožbo zaradi molka organa.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje vloge
Tožnik v tožbi ne zanika ugotovljene okoliščine, da je bilo o isti zadevi z odločbo tožene stranke že odločeno, temveč zgolj zatrjuje, da je bil oškodovan v letu 2016, ter da se ne strinja z izpodbijanim sklepom. Sodišče zato tožniku pojasnjuje, da v tem upravnem sporu izpodbija akt, ki je izključno procesne narave in je v tej zadevi bistveno le to, ali je bilo o isti zadevi že odločeno. Ker pa tožnik temu ne oporeka, so vse ostale tožbene navedbe za ta postopek nerelevantne.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - višina nagrade - zmotna uporaba materialnega prava - povišanje nagrade
Določba drugega odstavka 7. člena OT, ki je relevantna za obravnavano zadevo, ne govori o zvišanju skupne vrednosti storitve za drugo in vsako nadaljnje kaznivo dejanje, ampak predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve v predpisanem odstotku za zagovarjanje obdolženca za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje. Po presoji sodišča navedena določba ni relevantna le v primerih, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje, ampak jo je utemeljeno razumeti tako, da se kot drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje šteje dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje in ki se ga kot tako (samostojno) tudi dokazuje. Zagovornik obdolženca mora namreč pripraviti obrambo za vsako od (izvršitvenih) dejanj, ki tvorijo kaznivo dejanje; od uspeha te obrambe (za vsako od očitanih dejanj) pa je odvisno, ali bo obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja in tudi kakšna kazen mu bo izrečena.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanje olajšave - bistvena kršitev določb postopka
Ni ovire, da bi v obravnavanem primeru davčni organ, kolikor je od tožnikovega delodajalca kot izplačevalca dohodkov delovnega razmerja in plačnika davka, poleg podatkov o dohodkih prejel tudi podatke o tem, da je tožnik že med letom uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane (in za katere družinske člane), to upošteval pri določitvi davčne osnove za dohodnino, v katero so bili vključeni navedeni dohodki.
Relevantne zakonske ureditve v obravnavanem primeru (ob predhodno izpostavljenih nespornih okoliščinah) ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da bi zgolj zaradi pomote oziroma napake pri vnosu v takšno aplikacijo stranka, če napaka ni v njeni sferi, ampak v sferi toženke, izgubila vsakršno možnost uveljaviti zakonsko pravico do pomoči. Kolikor glede na zakonsko ureditev stranka ugovorov v zvezi s takšnimi napakami pri vnosu podatkov v aplikacijo Ajda nima možnosti učinkovito uveljaviti kako drugače, ji je treba omogočiti, da to stori v upravnem postopku, v katerem se odloča o njenem zahtevku za dodelitev pomoči. Na toženki pa je, da v primeru, ko so takšni ugovori utemeljeni, zakon uporabi na način, da stranka pravico do pomoči dejansko lahko uveljavi.
Eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči je, da ima zadeva izglede za uspeh. Teh izgledov pa tožnica z zahtevo za razveljavitev pogodb, ki jo želi uveljavljati, trenutno nima. Tožnica mora sprožiti inšpekcijski nadzor, vložiti predlog za pregon, prodajalko obvestiti o napaki in od nepremičninskega posrednika pridobiti dokumentacijo. Pred sprožitvijo sodnih postopkov mora torej naprej opraviti dejanja, ki jih je odvetnik izpostavil v svojem mnenju, šele nato pa bo lahko zahtevala sodno varstvo svojih pravic.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - pes - ugriz psa - vpis v centralni register psov - nevaren pes
Nevaren pes je poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za takšnega psa pa velja poseben režim ravnanja.
Tožena stranka v obrazložitvi ne navaja razlogov za svojo odločitev glede neizpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP. Zgolj sklicevanje tožene stranke na drugo upravno zadevo, v kateri naj bi odvetnik pojasnil, kakšne možnosti ima prosilka pri reševanju problematike v zvezi z nakupom stanovanja, po oceni sodišča ne zadostuje minimalnemu standardu obrazložitve iz 214. člena ZUP.
Zgolj to, da prosilec nima osebnega dokumenta po ustaljeni upravno sodni praksi (še) ne zadostuje za izrek ukrepa omejitve gibanja, ampak je ta razlog za omejitev gibanja podan, če obstaja očiten dvom v prosilčevo istovetnost. Dvom v istovetnost tožnika je toženka utemeljila z razlogi, ki jih je sodišče dodatno preverilo z zaslišanjem tožnika na naroku za glavno obravnavo. Tožnik niti ne zanika ampak izrecno prizna, da je dajal različne osebne podatke in zavestno zavajal uradne osebe. V svoji izpovedbi, da so na naroku dne 21. 10. 2021 navedeni (res) pravi osebni podatki, ni bil prepričljiv, zato tudi po presoji sodišča opisane okoliščine vzbujajo očiten dvom v tožnikovo istovetnost.
Pravilna je presoja toženke, da obstaja utemeljen sum, da bo ponovno zapustil Slovenijo, če je iz istega razloga enkrat Slovenijo že zapustil, sedaj pa potrdi, da bo ostal v Sloveniji le, če bo pozitivno odločeno o njegovi prošnji, kar je bil razlog, da je odšel prvič. Povsem logičen je zato zaključek toženke, da obstaja sum, da bo tožnik zapustil Slovenijo pred dokončanjem postopka. Nevarnost pobega je toženka prepričljivo utemeljila tudi s tem, da je tožnik (naslednji dan po vložitvi prve prošnje) že leta 2019 samovoljno zapustil Azilni dom in Slovenijo ter odšel med drugim v Italijo, Francijo, Španijo, Belgijo in preko Nizozemske v Nemčijo in Švico ter bil od tam vrnjen v Slovenijo, kjer je ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. Zato ni utemeljen tožbeni očitek, da toženka ni dovolj konkretizirala nevarnosti pobega.
gostinstvo - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem delovnem času - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da si tožnik z izpodbojno tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Z izpodbijano odločbo je bil gostincu potrjen redni obratovalni čas in dano soglasje k podaljšanem obratovalnem času gostinskega lokala v letu 2017. To pomeni, da taka odločba od izteka leta 2017 dalje ni imela več nobenih pravnih učinkov, s prenehanjem pravnih učinkov izpodbojne odločbe pa je prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 259/2010 z dne 29. 9. 2010).
Tožniku se je kazen zapora, v zvezi s katero je vložil prošnjo za pogojni odpust, na podlagi katere je bila izdana izpodbijana odločba, že v celoti iztekla. Kar pomeni, da tudi ob morebitnem uspehu s tožbo ter odpravi ali razveljavitvi izpodbijane odločbe sodišče oziroma toženka v ponovnem postopku ne bi mogla sprejeti nove, za tožnika bolj ugodne odločitve, s katero bi se tožnika pogojno odpustilo s prestajanja predmetne zaporne kazni. Glede na navedeno si tožnik s tožbo, kot jo je vložil, ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
ZBPP člen 46, 46/3, 48. ZUP člen 144, 144/1, 146, 146/4, 214.
brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - skrajšani postopek - kontradiktornost - obrazložitev odločbe
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da za ugotavljanje obveznosti poplačila prejete brezplačne pravne pomoči ni pomembno, ali je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v celoti uspel v postopku, saj že iz zakona izhaja, da je dolžan povrniti prejeto brezplačno pravno pomoč tudi, če je samo delno uspel v postopku. Kljub navedenemu pa iz 48. člena ZBPP jasno izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - rubež pokojnine - dedovanje - sklep o dedovanju - oporoka - solidarna obveznost dedičev
Ob jasni zakonski določbi iz 48. člena ZDavP-2, po kateri univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, vsak dedič pa odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem, je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
ZJP člen 106b. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ocenjevanje vloge - sestava strokovne komisije - strokovna komisija
Podatki o ocenjevalcih vloge morajo biti za stranke javni in dostopni. Stranke morajo imeti možnost, da se z njimi seznanijo in preverijo, ali je organ, ki je v postopku odločal, spoštoval določbe, ki določajo formalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ocenjevalci. Če je na strokovnost ocenjevalca še mogoče sklepati iz njegovih navedb na ocenjevalnem listu, pa se o objektivnosti in nepristranskosti ni mogoče prepričati drugače, kot da se izve, kdo je ocenjevalec. Le tako ima stranka možnost, da preveri, ali morda ne obstajajo okoliščine, ki kažejo na dvom o nepristranskosti in objektivnosti ocenjevalca.
Tožena stranka mora že zaradi načela enakega obravnavanja oziroma načela transparentnosti prijaviteljem omogočiti, da preverijo in se prepričajo, da je njihovo vlogo res ocenjevala strokovno usposobljena oseba, ter da je svojo oceno podala objektivno in nepristransko.