denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
ZMZPP člen 48, 48/1, 50, 55, 55/1. ZPP člen 18, 29, 52, 52/2.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – odškodninski spor – nepogodbena odškodninska odgovornost – nastanek škodljive posledice – smučarska nesreča v tujini
Za nastanek škode in škodnih posledic šteje kraj, kjer je prišlo do poškodbe telesa, in ni pomembno, če tožnica škodo kasneje trpi tudi v drugem kraju. Za določitev pristojnosti slovenskega sodišča zato ni pomembno, ali se je tožnica po nesreči v Avstriji vrnila v Slovenijo, kjer ji je morda nastala (nadaljnja) nepremoženjska škoda.
Pravilo iz 2. odst. 52. čl. ZPP se nanaša zgolj na krajevno pristojnost, zato mora biti za spor pristojno slovensko sodišče na podlagi kakšne druge navezne okoliščine. Pravila ZPP o krajevni pristojnosti sicer dopolnjujejo z zakonom ali mednarodno pogodbo določena pravila o slovenski jurisdikciji, a le subsidiarno (29. čl. ZPP).
ZPP člen 277, 277/1, 281, 286, 286/2, 318, 318/3. URS člen 23. OZ člen 179.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti
Sodišče prve stopnje je v okviru postopanja po 281. členu ZPP, ob začetku glavne obravnave, pravilno presodilo, da toženec ni opravičil svoj izostanek. Opravičiti izostanek ne pomeni le navesti razloge zanj, ampak jih tudi izkazati. Sodnik se mora namreč prepričati, ali je izostanek dejansko opravičljiv. Le telefonsko sporočilo (očitno) vpisničarki, dan pred narokom, da ima istega dne, ob isti uri, na drugem sodišču prav tako narok, brez predložitve dokaza, ki bi izkazoval takšno trditev, ne zadošča, da bi se lahko sodnik prepričal o opravičljivosti izostanka. Sodišče mora presojo opravičljivosti vedno opraviti, upoštevajoč tudi pravico nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Od povprečno skrbne stranke tudi ni odveč pričakovati, da vloži predlog za preložitev naroka takoj, ko nastopijo okoliščine za njegovo preložitev. Toženec ne navaja, da je vabilo na narok v kazenski zadevi dobil, tik preden je podal opravičilo, ki ga je podal telefonsko dan pred narokom za glavno obravnavo v tej zadevi. Od povprečne skrbne stranke je tudi mogoče pričakovati, da v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbi za to, da bo za opravo procesnega dejanja zagotovila pooblaščenca. Toženec niti ne navaja, da si pooblaščenca ni mogel pridobiti. Končno je strankino opravičilo od udeležbe na naroku le njena prošnja, da se narok preloži. Sodišče je tisti procesni subjekt, ki mu postopkovna pravila nalagajo, da izpelje ustrezen postopek in razsodi in hkrati odloči, ali so podani upravičeni razlogi za preložitev naroka. Če stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok opravil. Toženčeve pritožbene trditve, ki se nanašajo na opravičljivost izostanka, so glede na navedeno neutemeljene.
prepozna tožba - tožba, vložena pri upravnem organu
Ker je tožnica tožbo zoper odločbo toženca na pristojno sodišče vložila po izreku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe iz 72. člena ZDSS-1, je tožba prepozna in se zavrže, kljub temu da je bila tožba pred tem ob sicer pravilnem pravnem pouku na izpodbijani odločbi, da jo je potrebno v roku 30 dni vložiti na socialno sodišče, pravočasno vložena na upravni organ, ki je odločbo izdal.
Pritožba utemeljeno opozarja na nedoločljivost in s tem neizvršljivost tožbenega zahtevka ter posledično izreka izpodbijane sodbe v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev drugih njenih stvari iz spornega zemljišča. Obstoja drugih toženkinih stvari (poleg vej in odpadkov) na spornem zemljišču pa tožnika tudi nista zatrjevala, zato v tem delu iz tožbenih trditev tudi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka oziroma v tem delu tožba ni sklepčna.
ZZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi
O pritožnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, ker naj ne bi upniku ničesar dolgoval glede na to, da je svoj dolg v celoti poravnal že v letu 2007, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe.
Toženec, ki kljub 8 poizkusom alkotesta ni uspešno opravil, saj je to onemogočil s prekinjanjem pihanja, dajanjem jezika na ustnik oz. prešibkim pihanjem, za svoje ravnanje pa ni izkazal opravičujočega razloga (morebitno poškodbo), se je preiskavi alkoholiziranosti nedvomno izmaknil. Ker sam ni poskrbel za objektivno ugotovitev njegove alkoholiziranosti, je nastopila domneva njegove alkoholiziranosti in s tem izguba njegovih zavarovalnih pravic.
Splošni pogoji zavarovanja določajo, da je zavarovanec tisti, ki mora poskrbeti za objektivno ugotovitev alkoholiziranosti. To izhaja iz določbe, da je na zavarovancu dokazno breme, da nastala škoda ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, in da v primeru ugotovljene alkoholiziranosti sam poskrbi za natančno ugotovitev stopnje svoje alkoholiziranosti.
povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe
Neresnične trditve o fizičnih osebah, posebej če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi, hkrati krnijo ugled tudi pravne osebe, zato so podlaga za odškodninsko odgovornosti tudi v razmerju do pravne osebe po 183. členu OZ.
zemljiškoknjižni predlog – vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za vknjižbo – originarna pridobitev lastninske pravice
Pravni temelj originalne pridobitve stvarnih pravic se v postopku odločanja o dovolitvi vknjižbe dokazuje bodisi z zemljiškoknjižnim dovolilom, s katerim zemljiškoknjižni lastnik priznava pravna dejstva, ki so podlaga za izvirno pridobitev (posadna listina) in na katerem je podpis osebe, ki ga je izstavila, overjen, bodisi s pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugotovilo, da je oseba pridobila lastninsko pravico.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca – nepreskrbljeni zakonec – ogroženo lastno preživljanje
Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu pa ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka in izvira še iz nekdanjega koncepta zakonske zveze, v katerem je bila žena ekonomsko bolj ali manj odvisna od moža in se je po razvezi lahko znašla v položaju, ko ni bila preskrbljena.
Glede na podano trditveno podlago (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime) bi bilo potrebno utemeljenost vtoževane terjatve presojati tudi na obligacijskopravni podlagi in ne zgolj na podlagi uporabe določb Stanovanjskega zakona.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - predhodno vprašanje - udarec z roko - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vezano na pravnomočno kazensko sodbo in je v tem delu tako že rešeno predhodno vprašanje (13. člen ZPP). Sodišče je vezano na izrek kazenske sodbe, to je na vprašanje o obstoju kaznivega dejanja, to so znaki kaznivega dejanja.
ZTLR člen 54, 54/1, 58, 58/2. SPZ člen 217, 217/2, 222, 222/1.
stvarna služnost – nastanek služnosti – priposestvovanje – vknjižba služnostne pravice – podlaga za vknjižbo – ugotovitvena sodba
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval,
morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti.
Za priposestvovanje služnosti ni odločilno, ali služeče zemljišče neposredno meji na gospodujoče zemljišče.
izvzeti prejemki iz izvršbe – omejitve izvršbe – stalni denarni prejemki – dohodki iz kmetijske dejavnosti – sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja – prodaja živine
Namen določbe 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ je, da se z morebitno prodajo delovne in plemenske živine, kmetijskih strojev in drugih delovnih priprav dolžniku kmetu ne bi onemogočilo nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi omejitev izvršbe veljala tudi za denarna sredstva pridobljena s prodajo predmetov, ki so izvzeti iz izvršbe. To pomeni, da ko dolžnik kmet živino proda, oprostitev izvršbe iz 3. točke 1. odstavka 79. člena ZIZ ne pride več v poštev oziroma ne velja več, pa čeprav dolžnik kmet denarna sredstva, dobljena s prodajo, nujno potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma vzrejo živine.
Za denarna sredstva, ki jih prejme dolžnik kmet od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, niti ZIZ niti drug zakon ne določa, da so izvzeta iz izvršbe, zaradi česar je izvršba nanje dopustna.
Ob sklepanju posredniške pogodbe o potovanju se smiselno uporabljajo posamezne določbe pogodbe o organiziranju potovanja (XXIII. Poglavje posebnega dela OZ), predvsem tudi določilo 888. člena OZ o obveznosti obveščanja (908. člen OZ). Tako je tudi posrednik (kot je to sicer organizator potovanja) dolžan nuditi potniku vse potrebne informacije, ki so vezane na potovanje. Med njima gre za pogodbeni odnos, ki temelji na zaupanju, zato je razumljivo, da potnik od posrednika kot profesionalca, s katerim je sklenil pogodbo, pričakuje, da pozna naravo svojega dela in rizike, ki lahko nastopijo kot posledica neobveščenosti. Posrednik je odgovoren, če potniku ne da vseh potrebnih podatkov ali če so dani podatki napačni. Gre za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev njegove pogodbene obveznosti.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino. Gre za odplačno odtujitev vseh nepremičnin, ki pripadajo preživljancu ob sklenitvi pogodbe ali določenega dela teh stvari, njihova izročitev pa je odložena do njegove smrti. Zakonska kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je torej preživljanje, poleg te splošne obveznosti pa lahko preživljalec prevzame še druge obveznosti, kot je to s spornima pogodbama storila tudi toženka.
Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Toženka bi v pogodbenem razmerju morala ravnati s potrebno skrbnostjo in se tako predvsem glede na starost prvotne tožnice zavedati, da potrebuje določeno pomoč in oskrbo, o njenem stanju pa bolj vestno poizvedovati. Tudi, če bi prvotna tožnica njeno osebno pomoč odklanjala, bi lahko toženka svoje pogodbene obveznosti izpolnjevala tako, da bi zagotovila pomoč tretjih oseb.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 40/1-7,40/1-8, 46, 46/1.
zaznamba sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo – izbris zaznambe izvršbe – ugovor v izvršilnem postopku
Sklep o izvršbi se vroči zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v javni knjigi še pred pravnomočnostjo. Pritožnica bo vse svoje ugovore v zvezi z obstojem dolga morala uveljavljati v izvršilnem postopku. Če bo s svojimi ugovori uspela in bo sklep o izvršbi razveljavljen ali bo izvršba ustavljena, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo izbris zaznambe izvršbe.