Ob sklepanju posredniške pogodbe o potovanju se smiselno uporabljajo posamezne določbe pogodbe o organiziranju potovanja (XXIII. Poglavje posebnega dela OZ), predvsem tudi določilo 888. člena OZ o obveznosti obveščanja (908. člen OZ). Tako je tudi posrednik (kot je to sicer organizator potovanja) dolžan nuditi potniku vse potrebne informacije, ki so vezane na potovanje. Med njima gre za pogodbeni odnos, ki temelji na zaupanju, zato je razumljivo, da potnik od posrednika kot profesionalca, s katerim je sklenil pogodbo, pričakuje, da pozna naravo svojega dela in rizike, ki lahko nastopijo kot posledica neobveščenosti. Posrednik je odgovoren, če potniku ne da vseh potrebnih podatkov ali če so dani podatki napačni. Gre za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev njegove pogodbene obveznosti.
Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa nikakor ni mogoče upoštevati spremembe tožbe, ki je bila opravljena po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za zaznambo spora.
razmerja med starši in otroci – predlog za izdajo začasne odredbe – začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroci
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki je treba upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda stranke – zamudna sodba – zamuda stranke – nepravilna vročitev tožbe
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne sodišču. Če stranka trdi, da ji vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena, je ustrezno pravno sredstvo proti izdani zamudni sodbi pritožba, ne pa vrnitev v prejšnje stanje.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino. Gre za odplačno odtujitev vseh nepremičnin, ki pripadajo preživljancu ob sklenitvi pogodbe ali določenega dela teh stvari, njihova izročitev pa je odložena do njegove smrti. Zakonska kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je torej preživljanje, poleg te splošne obveznosti pa lahko preživljalec prevzame še druge obveznosti, kot je to s spornima pogodbama storila tudi toženka.
Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
Toženka bi v pogodbenem razmerju morala ravnati s potrebno skrbnostjo in se tako predvsem glede na starost prvotne tožnice zavedati, da potrebuje določeno pomoč in oskrbo, o njenem stanju pa bolj vestno poizvedovati. Tudi, če bi prvotna tožnica njeno osebno pomoč odklanjala, bi lahko toženka svoje pogodbene obveznosti izpolnjevala tako, da bi zagotovila pomoč tretjih oseb.
ZPP člen 277, 277/1, 281, 286, 286/2, 318, 318/3. URS člen 23. OZ člen 179.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti
Sodišče prve stopnje je v okviru postopanja po 281. členu ZPP, ob začetku glavne obravnave, pravilno presodilo, da toženec ni opravičil svoj izostanek. Opravičiti izostanek ne pomeni le navesti razloge zanj, ampak jih tudi izkazati. Sodnik se mora namreč prepričati, ali je izostanek dejansko opravičljiv. Le telefonsko sporočilo (očitno) vpisničarki, dan pred narokom, da ima istega dne, ob isti uri, na drugem sodišču prav tako narok, brez predložitve dokaza, ki bi izkazoval takšno trditev, ne zadošča, da bi se lahko sodnik prepričal o opravičljivosti izostanka. Sodišče mora presojo opravičljivosti vedno opraviti, upoštevajoč tudi pravico nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Od povprečno skrbne stranke tudi ni odveč pričakovati, da vloži predlog za preložitev naroka takoj, ko nastopijo okoliščine za njegovo preložitev. Toženec ne navaja, da je vabilo na narok v kazenski zadevi dobil, tik preden je podal opravičilo, ki ga je podal telefonsko dan pred narokom za glavno obravnavo v tej zadevi. Od povprečne skrbne stranke je tudi mogoče pričakovati, da v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbi za to, da bo za opravo procesnega dejanja zagotovila pooblaščenca. Toženec niti ne navaja, da si pooblaščenca ni mogel pridobiti. Končno je strankino opravičilo od udeležbe na naroku le njena prošnja, da se narok preloži. Sodišče je tisti procesni subjekt, ki mu postopkovna pravila nalagajo, da izpelje ustrezen postopek in razsodi in hkrati odloči, ali so podani upravičeni razlogi za preložitev naroka. Če stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok opravil. Toženčeve pritožbene trditve, ki se nanašajo na opravičljivost izostanka, so glede na navedeno neutemeljene.
ZPP člen 151. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 38, 38/1.
stroški pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - stroški stranke postopka - izdatek, ki nastane zaradi postopka - odškodninski zahtevek pri zavarovalnici
Slovenska sodna praksa večinoma priznava izdatke stranke – oškodovanca, ki so nastali, ker se je zaradi povračila škode predhodno obrnil na zavarovalnico.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca – nepreskrbljeni zakonec – ogroženo lastno preživljanje
Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu pa ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka in izvira še iz nekdanjega koncepta zakonske zveze, v katerem je bila žena ekonomsko bolj ali manj odvisna od moža in se je po razvezi lahko znašla v položaju, ko ni bila preskrbljena.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe podani.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja. S tem je določena vsebina tožbenega predloga v ugotovitveni tožbi. Z ugotovitveno tožbo zato ni možno zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev.
Pravnomočnost pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati.
Pravno razmerje, o katerem je bilo odločeno v ponovljenem postopku, po vsebini in nastanku ni enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde, ko tožeča stranka zahteva vrnitev tistega, kar je tožena stranka prejela glede na podlago, ki je pozneje odpadla.
OZ člen 336, 357, 357/3. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4, 7/3-7.
prometna nezgoda – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – ugovor zastaranja – začetek teka zastaralnega roka
Regresni zahtevek zavarovalnice proti njenemu zavarovancu temelji na določbi 7. člena ZOZP (4. in 7. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP) in ima odškodninsko naravo, ker plačilo odškodnine oškodovancu (tretji osebi) predstavlja premoženjsko škodo zavarovalnice zaradi toženčeve kršitve pogodbe.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku – sporna dejstva o veljavnosti oporoke – dedni dogovor – pogoji za nastanek dednega dogovora
Če sporazum o delitvi (dedni dogovor) ne dosega standarda, uzakonjenega v določbi 3. odstavka 215. člena ZD, ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedičev na pravdo zaradi vložitve tožbe na ugotovitev neveljavnosti oporoke.
ZZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi
O pritožnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, ker naj ne bi upniku ničesar dolgoval glede na to, da je svoj dolg v celoti poravnal že v letu 2007, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe.