Kadar je umik tožbe posledica dejstva, da je stečajni upravitelj priznal terjatev tožeče stranke/upnika v stečajnem postopku do tožene/stečajnega dolžnika, je tožeči stranki ob izdaji sklepa o ustavitvi postopka mogoče priznati le tiste stroške, ki so nastali po začetku stečajnega postopka. Znesek ostalih stroškov mora tožeča stranka prijaviti v stečajnem postopku, tako kot je to storila z glavnico terjatve, ki jo je uveljavljala v tej pravdi.
jamčevalni zahtevek - znižanje plačila - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima naročnik, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika, pravico uveljavljati znižanje plačila in povračilo škode tudi po izteku enoletnega roka le zoper zahtevek podjemnika za plačilo storitve v zvezi s katero uveljavlja jamčevalni zahtevek. Naročnik namreč lahko zahtevka za znižanje plačila in za plačilo odškodnine uveljavlja samo kot nesamostojna zahtevka (ugovora) proti zahtevku podjemnika za plačilo opravljenih storitev oziroma del.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084434
OZ člen 82, 83, 84, 85, 179, 179/1. ZPP člen 7, 212.
pes – neprivezan pes na dvorišču – splošni pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin – imetnik domačih živali – gost – zasebni obisk – razlaga pogodbe – vnaprej natisnjena vsebina – omejitev zavarovalnega kritja – zavarovalno kritje – trditvena podlaga – razpravno načelo
Splošni pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin določajo, da zavarovanje ne krije škode, ki jo utrpijo gosti, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk (na primer prijatelji, sorodniki) nad 5 % od zneska za izračun dajatve zavarovalnice, navedenega v polici.
Pri presoji, ali je bil tožnik oseba, ki bi ga v konkretni situaciji lahko poimenovali gosta zavarovanke, pritožbeno sodišče izhaja iz jezikovne definicije besede „gost“, ki jo vsebuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. Po tej definiciji je gost oseba, ki je kam povabljena ali pogoščena. Tožnik s strani zavarovanke toženke ni bil povabljen na njen dom, zavarovanka tudi ni bila ob njem, ko se je nahajal na njeni nepremičnini, kaj šele, da bi ga pogostila. Tožnik je bil z materjo na obisku pri drugi osebi, na drugi nepremičnini (na naslovu … 16a). Na nepremičnino zavarovanke toženke (na naslovu … 10) je prišel z J. B. (sinom zavarovanke, ki je šel pomagat na dom staršev), ker je želel videti domače živali. Zaradi takšnega tožnikovega prihoda na nepremičnino zavarovanke toženke le-tega tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče opredeliti kot gosta zavarovanke v smislu Splošnih pogojev. To bi namreč pomenilo, da je njen gost vsaka oseba, ki (čeprav mimo njene volje in brez njenega povabila), pride na nepremičnino in ni morda v kakšni drugi jasni vlogi (na primer poštar, serviser in podobno). Takšna razlaga bi bila preširoka. Tožnik poleg tega ni ne sorodnik ne prijatelj zavarovanke, ampak le njen znanec.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete - prepoved dovolitve izvršbe - izjema - izvršilni naslov po začetku stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - nedopustnost izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob presoji utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi sodišče prve stopnje ne bi smelo dati prednosti načelu formalne legalitete, temveč bi se moralo najprej opredeliti do dolžnikovih ugovornih navedb o tem, da upoštevaje pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika in glede na odsotnost izjem od tega pravila izvršba ni dopustna.
STEČAJNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081324
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 320, 320/1, 320/1-1, 350, 350/2, 350/3, 414, 414/1, 415, 416, 416/1, 416/5, 418, 418/1, 418/1-1, 418/1-2. ZD člen 142, 142/1, 143. ZPP člen 210, 210/3.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – prezadolženost – stečaj zapuščine – načelo enakega obravnavanja upnikov – stečajna masa – premoženje, ki je bilo ločeno od dedičevega premoženja
Zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikovih upnikov (prim. 415. člen ZFPPIPP) z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) do zapustnikovega dediča (drugi odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto – prim. prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev (tretji odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Če je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan (kot v tem primeru), spadajo v stečajno maso terjatve do dedičev za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD (1. točka prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP).
povrnitev nepremoženjske škode – prometna nesreča – smrt ožjega družinskega člana – smrt otroka – medsebojna čustvena navezanost – odmera odškodnine – intenzivnost duševnih bolečin – pomoč strokovnjakov
Pri oceni intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih trpijo starši ob izgubi otroka, je odločilno, kakšna je bila čustvena navezanost in kvaliteta medsebojnih odnosov. Sodba, ki ugotovi, da je tožnika izguba hčerke, umrle v prometni nesreči, stare 19 let, izredno prizadela in njene smrti ne moreta preboleti, pri oceni intenzivnosti duševnih bolečin zaradi smrti hčere, kot odločilno upošteva, da je bila med tožnikoma in hčerko izredna stopnja obojestranske čustvene navezanosti, dober, zaupen in prijateljski odnos in da je bila hčerka staršema v vsestransko oporo in pomoč.
Dejstvo, da starša nista iskala pomoči strokovnjakov, ne pomeni, da njuna prizadetost ne presega običajne prizadetosti staršev ob smrti otroka.
stvarna pristojnost – delovno sodišče – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev – izplačila v zvezi z delovnim razmerjem
Toženec je že v postopku na prvi stopnji (tako kot sedaj v pritožbi) upravičeno opozarjal, da je za odločitev o (celotnem) tožbenem zahtevku stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče (v Ljubljani). Drži sicer, da „neposredni“ temelj zahtevku predstavljajo splošne določbe o neupravičeni pridobitvi (obogatitvi). A to ne spremeni dejstva, ki pomembneje (so)določa njegovo (pravno) naravo, in sicer, da so vsa zatrjevana izplačila, povračilo katerih tožnica od toženca z njim uveljavlja, povezana z delovnim razmerjem, ki je med njima obstajalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081181
OZ člen 8, 377, 377/2, 395, 1013, 1016, 1016/2. ZPP člen 319, 319/3. ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 39, 39/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odkupu terjatev – poroštvo – opredeljenost poroštvene obveznosti – poroštvo za določeno bodočo obveznost – oderuške obresti – zavedanje o težkem finančnem stanju sopogodbenika – DDV od zamudnih obresti – pobotni ugovor – litispendenca – (ne)odločitev o pobotnem ugovoru – predhodna odredba – solidarni dolžniki – izkaz nevarnosti
Obveznost, na katero se poroštvo nanaša, je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze.
Oderuh izkoristi težak položaj nasprotne stranke, če pozna njen težak položaj in pravo vrednost pogodbenih dajatev, vendar kljub temu sklene dvostransko pogodbo tako, da obstaja očitno nesorazmerje med tistim, kar se je sam zavezal, in tistim, kar se je zavezala nasprotna stranka. Oškodovana stranka pa zadosti trditvenemu bremenu, če postavi trditve o obstoju obeh elementov in o tem, da je tožena stranka zanju vedela.
V zvezi z izdajo predhodne odredbe bi morala tožeča stranka konkretizirano pojasniti, zakaj meni, da tretja toženka in četrti toženec v času izvršljivosti sodbe ne bosta imela premoženja, iz katerega bi lahko poplačala svojo terjatev.
Tožeča stranka bi morala zaradi solidarne obveznosti toženk dokazati nevarnost za uveljavitev terjatve za vse štiri toženke.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073746
URS člen 22. ZPP člen 8, 163, 163/4, 362, 362/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 231, 231/3.
predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – dokazni standard verjetnosti – dokazni standard prepričanja – načelo hitrosti – načelo kontradiktornosti – odločanje o stroških postopka
Materialnopravno zmotno je sklepanje sodišča prve stopnje, da za ugotovitev procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ni relevantna sama višina terjatve. Nižji dokazni standard (stopnja verjetnosti), ki zadostuje za utemeljitev procesne legitimacije upnika, ne pomeni, da se sodišče v okviru tega dokaznega standarda ni dolžno opredeliti tudi do višine terjatve, ki mora biti izkazana z navedenim dokaznim standardom. Nižji dokazni standard zato ne pomeni, da bi za ugotovitev verjetnosti terjatve sodišču zadoščalo zgolj sklepanje o njegovem temelju, ne da bi se opredelilo tudi do višine terjatve.
Poudarjeno načelo hitrosti postopka v postopkih zaradi insolventnosti ne izključuje načela kontradiktornosti v predhodnem postopku. Načelo kontradiktornosti postopka namreč pomeni udejanjanje pravice do izjavljanja v postopku. Odrekanje strankam postopka, da se jim za svoje trditve omogoči izvedbo dokazov, s katerimi naj bi utemeljevala pravno relevantna dejstva, bi pomenilo onemogočanje stranki uveljavljanja pravnega varstva pred sodiščem in s tem neposredno kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije. ZFPPIPP ne daje nobene podlage, da bi smelo sodišče pogojevati presojo utemeljenosti predloga za začetek stečajnega postopka s tem, da bi moral predlagatelj izkazati pravnomočno sodno odločbo, s katero bi bilo odločeno o obstoju predpostavke (obstoj terjatve), ki se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti kaže kot predhodno vprašanje. Okoliščina, da upnik proti dolžniku do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka sodno še ni uveljavljal terjatve, na katere se je skliceval v svojem predlogu, za navedeno oceno ne more biti relevantna.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084390
ZPP člen 156, 319. ZOdvT člen 14, 19. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
posojilna pogodba – ustni dogovor – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – ponovljeni postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – materialni stroški – objektivne meje pravnomočnosti – pravilo o dokaznem bremenu
Odvetniku, ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje, pripada le ena nagrada za postopek.
delitev solastnine – prekinitev postopka – možnost uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku – vložitev tožbe
Prvo sodišče je preuranjeno sprejelo zaključek o prekinitvi postopka, saj je nasprotni udeleženec zgolj opozoril na možnost uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža zaradi darila, ki ga je predlagatelj prejel od zapustnika z darilno pogodbo z dne 29. 5. 1974. Dokler tožba ni vložena in je uveljavljanje prikrajšanja nujnega dednega deleža negotovo dejstvo, odločitev prvega sodišča ni pravilna.
Sodišče prve stopnje je vezano na trditveno podlago in ne more črpati trditvene podlage iz dokaznega postopka.
S konkretinimi prekoračitvami trditvene podlage je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP.
odlog zavarovanja z začasno odredbo - regulacijska začasna odredba
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom o regulacijski začasni odredbi uredilo sporno razmerje tako, da je tožeči stranki začasno prisodilo, kar sicer zahteva s tožbo. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je situacija primerljiva z izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Tožeča stranka je že sedaj dobila, kar bi sicer lahko dobila šele v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe. Če ne bi vložila predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe in bi čakala na pravnomočno sodbo, bi tožena stranka v izvršbi na podlagi te sodbe imela zakonsko pravico predlagati odlog izvršbe v skladu z 71. členom ZIZ. V cit. primeru je prišlo do časovnega premika izvršbe že v fazo vložitve tožbe oziroma izdaje sklepa o zavarovanju z regulacijsko začasno odredbo. Ker se z njim tožbeni zahtevek realizira že pred pravnomočnostjo sodbe, tožena stranka brez smiselne razlage, da je dopusten odlog zavarovanja, nikoli ne bi mogla uporabiti zakonske pravice do odloga po 71. členu ZIZ.
prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – AO+ zavarovanje – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soprispevek – degenerativne spremembe – prekluzija
Že res, da pritožbeno sodišče na pravilno uporabo materialnega prava, katerega del je tudi sodna praksa, pazi po uradni dolžnosti, vendar pri izpodbijanju prvostopenjske odločitve ni nepomembno, da pritožnik svojo pritožbeno navedbo, da je prisojena odškodnina previsoka/prenizka, ustrezno podkrepi s sklicevanjem na točno določene primere iz sodne prakse ter napravi primerjavo v obsegu škode med enim in drugim primerom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084430
ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT člen 14. ZOdvT tarifna številka 3100.
stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini – novo nastala škoda – odškodnina – udeležba odvetnika zgolj na zadnjem naroku – generalno pooblastilo – nagrada za postopek
Spornost samega temelja zahtevka zaradi celovite in pravične odločitve narekuje sprejem kvalitativne stroškovne odločitve po metodi, ko se uspeh strank vrednoti ločeno "po temelju" in "po višini", končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov. Takšna utrjena praksa se je izoblikovala predvsem v odškodninskih zadevah, kjer sta sporna tako temelj zahtevka kot tudi njegova višina.
Čeprav se je odvetnik udeležil le zadnjega naroka, to še ne pomeni, da do nagrade za postopek ni upravičen.
zapuščina brez dedičev – ediktalni postopek – obstoj premičnine – izročitev zapuščine pristojnemu organu
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali motorno kolo obstaja in odločiti o njegovi izročitvi s sklepom na podlagi 219. člena ZD. Če pa motornega kolesa ni, potem ta ne more preiti v lastnino Republike Slovenije.
ZPrCP člen 3/1-18, 37/2, 37/5, 110/3, 110/7. ZVoz člen 33/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost učitelja vožnje za varnost in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika - načelo krivdne odgovornosti - neposredni udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Dejstvo je, da je skladno z določbo tretjega odstavka 33. člena ZVoz učitelj vožnje pri poučevanju vožnje odgovoren za varnost le-te in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika, razen, če ga ni mogel preprečiti. Navedena določba potrjuje v prekrškovnem pravu uveljavljeno načelo subjektivne oziroma krivdne odgovornosti za razliko od objektivne odgovornosti, kjer bi bil učitelj vožnje pri poučevanju le-te odgovoren za prekršek, ki bi ga storil kandidat za voznika, ne glede na to, ali bi lahko imel na to kakršenkoli vpliv. Učitelj vožnje je na tak način odgovoren za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika zgolj v primeru, če bi takšen prekršek lahko preprečil, pa tega ni storil in prav te slednje okoliščine opredeljujejo morebitno krivdo učitelja vožnje, zaradi česar morajo biti navedene kot ključni zakoniti znaki tovrstnega obravnavanega prekrška v izreku odločbe o prekršku (gre za zakonite znake objektivnega dela dejanskega stanja prekrška, na podlagi katerih lahko sodišče odloča o njegovem subjektivnem delu oziroma krivdi storilca).
V ponovnem postopku bo moralo sodišče upoštevati, da pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti drugo toženca ni vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo, izdano zoper prvo toženca. Čeprav je zoper drugo toženca kazenski postopek pravnomočno ustavljen in je s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo ugotovljeno, da je tožnik padel zaradi protipravnega ravnanja prvo toženca, bo moralo ugotoviti, ali iz konkretnega dokaznega postopka izhaja zaključek, da sta toženca povzročila tožniku poškodbo skupaj, ali pa sta delovala ločeno in samostojno ter je tožniku nastala škoda izključno zaradi ravnanja drugo toženca.