CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080047
ZGO-1 člen 2. ZOR člen 26, 99, 99/2. ZPP člen 214, 214/2, 325, 365, 365-1.
izrek sodbe – neobstoječa sodna odločitev – zavrženje pritožbe – dopolnilna sodba – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – skupni namen pogodbenikov
Izrek izpodbijane sodbe vsebuje le odločitev glede ugodilnega dela, medtem ko sodišče prve stopnje v preostalem delu ni zavrnilo tožbenega zahtevka. Tožnik bi lahko skladno s 325. členom ZPP predlagal izdajo dopolnilne sodbe, vendar tega ni storil. Namesto tega je vložil pritožbo, v kateri izrecno izpodbija zavrnilni del sodbe, čeprav ta v izreku ni zajet.
Ker tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe, za kar ne more imeti pravnega interesa, je sodišče druge stopnje pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
V tožbi je vrednost spornega predmeta treba navesti le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od te vrednosti (45. člen ZPP). Ker gre v konkretni zadevi za spor zaradi motenja posesti, kjer revizije ni (428. člen ZPP), za sojenje pa je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 30. člena ZPP), podlage, da bi sodišče tožnico pozivalo na popravo, nato pa tožbo iz tega razloga zavrglo, ni.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071202
ZZZDR člen 129, 133. ZPP člen 7, 9, 139, 139/6, 212, 214, 214/1, 216, 216/1, 285.
verzija – plačilo preživnine – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – preživninske zmožnosti zavezancev – preživninske potrebe upravičenca – priznanje dejstev – sporna dejstva – priznanje v drugem postopku – razpravno načelo – vročitev pritožbe na napačen naslov – pravočasnost odgovora na pritožbo
Pri sklicevanju na priznanje dejstev v smislu 214. člena ZPP je bistveno, da je do priznanja prišlo med postopkom, ne more pa se stranka sklicevati na priznanje, dano izven določene pravde oz. v prejšnjem postopku.
pravna korist za vodenje pravde glede terjatve, ki je bila priznana v stečajnem posotpku – ne bis in idem – zavrženje tožbe – določnost izjave upravitelja o prijavljenih terjatvah
Ni mogoče upoštevati tožnikovega predloga, da se zaradi pavšalnosti upraviteljeve izjave tudi prerekane terjatve štejejo za priznane, saj za to ni podlage v zakonu.
vpis lastninske pravice - skupna lastnina - razpolaganje z nedoločenim delom nepremičnine v skupni lastnini
Skupni lastniki lahko s stvarjo v skupni lastnini razplagajo le skupno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za neprimerno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izdalo šest od skupno šestnajstih skupnih lastnikov.
sodba na podlagi pripoznave – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – nevročitev pripravljalne vloge – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave
Ker se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP), je sodišče prve stopnje kot podlago za svojo odločitev smelo uporabiti navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa je prezrlo, da toženkina pripravljalna vloga z dne 17. 9. 2015 ni bila vročena tožniku. Sodišče prve stopnje zato svoje odločitve ne bi smelo opreti nanjo, če tožniku ni omogočilo, da se o vsebini te vloge prej izjavi. S tem je zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 10, 133, 133/2. ZPP člen 289, 289/1, 289/3, 303. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerknica člen 28.
zahtevek zaradi sanacije vodovodnega priključka – dolžnostno ravnanje upravljavca javnega vodovoda do uporabnika vode – preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja – odstranitev vira nevarnosti na stroške upravljavca – očitek pristranskosti vodenja postopka – preprečitev postavljanja vprašanj priči
Tožniku ni uspelo dokazati nobene kršitve dolžnostnega ravnanja tožene stranke, ki bi narekovala kakršnekoli posege v obstoječ vodovodni priključek do tožnikovega stanovanjskega objekta. Ugotovilo je, da je do zamrznitve vodovodnega priključka prišlo le enkrat kot posledica ekstremnih zimskih razmer.
stroški postopka zavarovanja – končni uspeh strank v postopku
Tudi stroški postopka zavarovanja so del pravdnih stroškov. Ti pa so odvisni od končnega uspeha strank v postopku, zato bo sodišče o vseh stroških, nastalih tudi v zvezi s predmetno začasno odredbo, vključno s pritožbenimi, odločilo v končni odločbi.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – namen zakona – nevpisan posamezni del – superficies solo cedit
Zakon zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih. Glede vpisa v zemljiško knjigo je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS. ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Ni pravilno razločevati med primeri, ko je do vknjižbe samo nekaj posameznih delov stavbe (lahko tudi vknjižbe skupnih delov) prišlo na podlagi takrat veljavnih predpisov, in primeri (kot je obravnavani), ko se določeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisali zaradi takrat (pre)strogega upoštevanja načela superficies solo cedit s strani upravnega organa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0084383
OZ člen 270, 1019, 1022. ZFPPIPP člen 245, 368.
poroštvena obveznost – zaveza kot porok in plačnik – solidarna odgovornost – stečaj glavnega dolžnika – zavrnitev dokaznega predloga – poizvedbe pri stečajnem upravitelju
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženca, ki sta se tožnici zavezala kot poroka in plačnika, v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ odgovarjata tožnici solidarno z glavno dolžnico. Pravilno je pojasnilo, da po drugem odstavku 1022. člena OZ stečaj glavne dolžnice nima nobenega vpliva na obveznost tožencev, prav tako ne dejstvo, da je bila tožničina terjatev v stečaju priznana. Prenagljeno pa je sklepalo, da tožnica v stečaju še ni bila niti delno poplačana. Breme dokazovanja tega dejstva je sicer pravilno pripisalo tožencema, vendar je neupravičeno zavrnilo njun dokazni predlog, naj se v ta namen opravijo poizvedbe pri stečajni upraviteljici.
motenje posesti – prekarij – dogovorjena uporaba stvari – služnostni upravičenec in njegova pravica do posesti – (so)posest določenega dela stvari – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Bistvo prekarija je preklicnost in začasnost razmerja. Ni pa potrebno, da bi bila preklicnost razmerja dogovorjena izrecno, zadostuje, da izhaja iz okoliščin primera. Prav teh dejstev pa toženca nista uspela dokazati.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – solastnina – razpolaganje s solastnim deležem – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – pravni interes – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku – postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo SPZ etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo zemljiškoknjižno evidentirano, in da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo. Med temi primeri so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.
ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva njihove lastninske pravice in predstavlja le dodatno možnost varstva lastnikov v stavbah v etažni lastnini, v katerih ta (še) ni pravno urejena.
Bistveno za presojo, ali gre za pravo ali za navidezno solastnino (in posledično za dejansko etažno lastnino), je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
ugovor po izteku roka – pravi opozicijski ugovorni razlogi
Na utemeljenost zahtevka za ugotovitev ničnosti in posledično izbrisne tožbe to, ali bo tožeča stranka uspela z odškodninskimi tožbami zoper prvega toženca, ne vpliva. Navedbe druge toženke v ugovoru po izteku roka sploh ne predstavljajo opozicijskih razlogov, ki preprečujejo izvršbo – razlogi po 8., 9. ali 11. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
OZ člen 70, 70/3, 72, 73, 111, 240. ZGO-1 člen 53.
odstop od pogodbe – revizija projektne dokumentacije – položaj revidenta – zastopanje – grajanje napak po pooblaščencu – učinki zastopanja – prekoračitev pooblastil – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – razveza pogodbe – učinki razvezane pogodbe – oprostitev dolžnika odgovornosti – zamuda pri izpolnitvi – medsebojni pobot – predpravdno pobotanje – pravdno pobotanje
Položaj revidenta projektne dokumentacije iz 53. člena ZGO-1 je primerljiv s položajem nadzornega inženirja pri izvajanju gradbenih del. Z udeležbo revidenta/nadzornika se ustvari nekakšno trostransko razmerje med njim, projektantom/izvajalcem in naročnikom/investitorjem, ki z zakonom ni posebej urejeno. Kar pomeni, da lahko stranke ta razmerja precej svobodno same uredijo. Tako projektant kot revident sta praviloma, in tako tudi v obravnavanem primeru, v samostojnem, med seboj ločenem pogodbenem razmerju z investitorjem.
vrnitveni zahtevek – negatorna tožba – mejni spor – ureditev meje – upoštevanje sodne odločbe o določitvi meje – predhodno vprašanje – vezanost na rešitev predhodnega vprašanja
Sodišče je v vrnitveni pravdi vezano na pravnomočno določitev meje v sodnem postopku, saj potek meje predstavlja predhodno vprašanje, pri mejnih sporih pa gre v bistvu za spore o lastninski pravici.
spor majhne vrednosti – upravnik – obratovalni stroški – učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave – mesečna odmera stroškov – trditvena podlaga – skupni razdelilnik
Toženka mora ustrezno konkretizirati ugovorne navedbe o vrsti in času nastanka stroškov, obračunanih v skupnih razdelilnikih, da lahko sodišče upošteva učinke pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084731
SPZ člen 132. ZPP člen 7, 121, 355. OZ člen 16, 50, 92, 119.
ničnost pogodbe – trditvena podlaga – pravna podlaga – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – pogodba o leasingu – pogodba o asignaciji – lex commissoriae – oderuška pogodba – navideznost pogodbe – odločanje v mejah zahtevkov
Sodišče prve stopnje utemeljenosti tožbenega zahtevka ni presojalo na vseh pravnih podlagah, ki bi glede na ponujeno trditveno gradivo strank lahko prišle v poštev. Ničnosti spornih pogodb ni presojalo na podlagi (v postopku pravočasno) zatrjevanih trditev o navideznosti sklenjenih pogodb.
STEČAJNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081324
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 320, 320/1, 320/1-1, 350, 350/2, 350/3, 414, 414/1, 415, 416, 416/1, 416/5, 418, 418/1, 418/1-1, 418/1-2. ZD člen 142, 142/1, 143. ZPP člen 210, 210/3.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – prezadolženost – stečaj zapuščine – načelo enakega obravnavanja upnikov – stečajna masa – premoženje, ki je bilo ločeno od dedičevega premoženja
Zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikovih upnikov (prim. 415. člen ZFPPIPP) z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) do zapustnikovega dediča (drugi odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto – prim. prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev (tretji odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Če je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan (kot v tem primeru), spadajo v stečajno maso terjatve do dedičev za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD (1. točka prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP).