pogodba o organiziranju potovanja – potovanje skupine oseb – opozorilo organizatorja – nastanitev – odstop od pogodbe – razlogi na strani organizatorja – potrdilo o potovanju
Tožeči stranki je bilo pri sklepanju pogodbe namreč znano, da tožena stranka njene storitve potrebuje za obisk sejma v Hannovru za skupino oseb, zaradi česar bi jo (torej toženo stranko) morala skladno z dolžno skrbnostjo že takrat opozoriti (da obstaja možnost), da potniki ne bodo nameščeni v istem objektu (pri čemer toženka sama zatrjuje, da bi pristala tudi na zasebne sobe, v kolikor bi bile te v istem objektu - list. št. 38), ne pa da ji je v delu nastanitve izdala nepopolno potrdilo. Ker je šlo za skupino oseb, pa je tožena stranka utemeljeno pričakovala, da bodo te nastanjene v istem nastanitvenem objektu. Če nastanitev za 6 ljudi v istem objektu ni bila mogoča (kot zatrjuje tožeča stranka), bi jo tožnica torej morala na to opozoriti. In ker te svoje obveznosti ni izpolnila oziroma po pozivu tožene stranke na dan potovanja (ko je ugotovila, da so bile rezervacije nočitev opravljene pri različnih ponudnikih) ni zagotovila pravilne izpolnitve, je tožena stranka v tem delu od pogodbe utemeljeno odstopila. Razlogi za odstop od pogodbe so bili v danem primeru torej na strani tožeče stranke.
Potrdilo o potovanju tako res nima konstitutivnega pomena, saj pogodba nastane že s sporazumom strank. Pogodba zato velja ne le v primeru, če ni izdano potrdilo, temveč tudi, če organizator potovanja (v primeru, ko potrdilo ni izdano) ne sklene pisne pogodbe ali pa jo sklene, pa nima vseh sestavin potrdila o potovanju
Začasni skrbnik zapuščine skrbi za zapuščino v interesu (pravega) dediča. Ker so bili delo in s tem povezani stroški začasnega skrbnika namenjeni ohranitvi zapuščine za dediča, se pritožnik ne more uspešno upirati zahtevanemu plačilu, čeprav ni sam nikoli izjavil, da bo vse stroške nosil sam.
Protipravno ravnanje tožene stranke se kaže v opustitvi unovčitve bančnih garancij, ki so bile izdane tudi za poplačilo podizvajalcev. Zaveza tožene stranke je jasna, če prejme zahtevek podizvajalca, da naj se ga poplača iz bančne garancije - potrebno je pristopiti k unovčenju bančne garancije (če je ta veljavna in to v pravdi niti ni bilo sporno), saj ta ne določa vrstnega reda poplačil na način, da bi se iz nje poplačeval podizvajalec šele potem, ko bi se iztekli roki za jamčevanje toženi stranki za dobro izvedbo del.
Diskrecijska pravica do unovčitve bančne garancije je omejena s pravico podizvajalca do poplačila iz bančne garancije, tako da diskrecijska pravica ni absolutna in se mora uresničevati sorazmerno s pravico, ki jo iz bančne garancije ima podizvajalec. Drugačno ravnanje je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 6. členu OZ in v nasprotju z načelom prepovedi povzročanja škode po 10. členu OZ.
Verodostojna listina se, tako kot je opredeljena v 23. členu ZIZ, običajno izdaja v posledici obstoja pogodbenega razmerja med upnikom in dolžnikom, če že zakon ne bi dopuščal izjem in različnih pravnih situacij. Tako je že pri izpisku iz poslovnih knjig lahko drugače, saj upnik lahko v poslovne knjige vnese tudi svojo terjatev do dolžnika iz neposlovnega razmerja in že ni mogoče govoriti o tem, da gre za neverodostojno listino.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077493
ZIZ člen 17. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – zakonske zamudne obresti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti – načelo formalne legalitete – odločba Ustavnega sodišča
Z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga obveznost povrnitve zakonskih zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, je pravnomočno odločeno o tej obveznosti le po temelju, medtem ko o višini te terjatve pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
neposredni zahtevek podizvajalca – začetek učinkovanja zahtevka – uveljavljanje plačila
Zadržanje plačila sicer obstoječega dolga tožene stranke do izvajalca je na dan postavitve neposrednega zahtevka odpadlo s pravnomočnostjo sklepov o ustavitvi postopkov zavarovanja in je s tem dolg zapadel v plačilo pred koncem naroka v obravnavani zadevi. Pravno odločilno je, da je dolg tožene stranke do izvajalca obstajal na dan prejema neposrednega zahtevka, ne pa zapadlost tega dolga, ki pa mora obstajati na dan, ko sodišče odloči o sporni zadevi, če odloči o dajatvenem tožbenem zahtevku. S prenehanjem razloga za zadržanje plačila so se v celoti izpolnili pogoji po 631. členu OZ in tožena stranka kot naročnik del je od tedaj dalje dolgovala plačilo tožeči stranki.
Neposredni zahtevek po 631.členu OZ temelji na zakonu samem, ko so zanj izpolnjene zakonske predpostavke, le učinkovati začne v razmerju do naročnika tedaj, ko podizvajalec do naročnika uveljavi zahtevek in terja plačilo.
odpoklic predsednika uprave - odpoklic člana uprave - začasna odredba - primernost izvršilnega sredstva -reintegracijski zahtevek - vrnitev na funkcijo
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo kot neprimerno sredstvo zavarovanja tudi predlog tožečih strank, da se toženi stranki naloži, da v sodnem registru predlaga ponovni vpis spremembe zastopnika na način, da se z datumom podelitve pooblastila (z dne 13. 1. 2016) ponovno vpišeta kot zakonita zastopnika. Pravilno je pojasnilo, da vpis predlagane spremembe ne bi bil mogoč brez sklepa nadzornega sveta o ponovnem imenovanju tožnikov za predsednika oziroma člana uprave, saj je skladno z določbami Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register tak sklep pogoj za odobritev takega vpisa.
Če bi sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za vrnitev na funkcijo, bi tožeči stranki lahko izvrševali vsa pooblastila predsednika oziroma člana uprave in to kljub temu, da jima je nadzorni svet kot organ tožene stranke z odpoklicom iz krivdnih razlogov izkazal nezaupnico. Čeprav je res, da ima tožena stranka možnost kadarkoli enostransko odpoklicati člane uprave, če so za to podani utemeljeni razlogi, je treba upoštevati tudi, da ima tožena stranka tudi pravico imenovati druge člane uprave in da je sodišče ne more prisiljevati v to, da tožečima strankama dopusti opravljanje poslovodnih funkcij, če je razmerje zaupanja med tožnikoma in toženo stranko porušeno.
sklep procesnega vodstva - pritožba - posebna pritožba - dopustnost posebne pritožbe - napačen pravni pouk - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - pristojnost slovenskega sodišča - zavrnitev ugovora o nepristojnosti slovenskega sodišča
Sklep, s katerim sodišče odloči, da bo sodilo (da bo zadevo obravnavalo in o tožbenem zahtevku odločalo), je sklep procesnega vodstva. Za sklepe procesnega vodstva velja, da zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe. Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da je v sedanji fazi postopka pomembno zgolj stališče sodišča prve stopnje; če meni, da je pristojno, mora o zadevi (meritorno) odločiti ali pa tožbo zavreči (če meni, da ni izpolnjena procesna predpostavka pristojnosti (slovenskega) sodišča); pritožbeno sodišče namreč ne more (in ne sme) odločiti o tem, zato predstavlja (v sedanji fazi postopka) razpravljanje o (ne)pristojnosti sodišča „mlatenje prazne slame“ oziroma „tepenje oslove sence“ (zavestno početje nečesa, kar nima učinka, da bi se s tem ustvarjal občutek, da se glede problema ukrepa).
Sodišče ni vezano na pravno podlago, tudi če jo tožeča stranka navede v tožbi, in mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Toda tožeča stranka (oziroma obe pravdni stranki) lahko opredeli(ta) meje preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka le z navedbo dejanske podlage.
Kot del ugotovljenega dejanskega stanja je namreč mogoče šteti tudi neprerekane trditve ene od strank (214. člen ZPP), listine, ki jih predloži stranka v zvezi s konkretizacijo svojih trditev, pa je mogoče obravnavati kot trditve stranke. Tako je mogoče v sporih, v katerih vtoževani znesek predstavlja seštevek več terjatev, dopustiti, da se stranka glede višine zahtevka ter zapadlosti posameznih terjatev sklicuje na priloženo listino.
Izredna denarna socialna pomoč je posebna oblika denarne socialne pomoči, ki je namenjena pokrivanju izrednih primerov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti. Tožnica je za dodelitev izredne denarne socialne pomoči navedla stroške, ki ne predstavljajo izrednih stroškov, niti takšnih stroškov, ki bi nastali zaradi nesreče ali višje sile. Z mesečnim dohodkom 541,92 EUR ni prišla v položaj materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni mogla vplivati. Poleg tega tudi ni izkazala izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne bi mogla pokriti. Tožbeni zahtevek na priznanje izredne denarne socialne pomoči je zato neutemeljen.
izplačilo plače - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da tožniku pripada odpravnina v višini dveh povprečnih plač, ki jih je prejel v zadnjih dveh mesecih dela pred odpovedjo. Po jezikovni razlagi, na katero se v pritožbi sklicuje tožena stranka, sicer res izhaja, da tožniku pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač, ki jih prejme v zadnjih dveh mesecih dela pred odpovedjo. V konkretnem primeru, ko je delodajalec tožniku izplačeval nižjo plačo od dogovorjene, pa je potrebno upoštevati plačo, ki tožniku glede na kogentne predpise in sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pripada in jo tako mora prejeti. V nasprotnem primeru bi sicer lahko prišlo tudi do zlorab in dvojnega oškodovanja delavcev - delodajalec bi najprej delavcu izplačeval prenizko plačo, s tem pa bi ga prikrajšal tudi za pravično odpravnino.
PREKRŠKI – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066659
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/3, 5, 5/2, 5/2-3, 5/2-3(4), 123a. ZJC-B člen 19. ZJC člen 3, 3/1. ZPrCP člen 27, 27/8.
uporaba javnih cest – pravila cestnega prometa – dolžnost upoštevanja pravil – obstoj prekrška – prehodne in končne določbe ZJC-B – obstoječe javne ceste – delitev in kategorizacija javnih cest – omejitev lastninske pravice – poseben postopek razlastitve – novela ZCes-1A – uporaba tega zakona za obstoječe javne ceste – prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – javna cesta – pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti
Razlaga prvostopenjskega sodišča, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena tega zakona in ne tudi na preostale določbe ZCes-1 ter na določbe ZPrCP, zaradi česar je lastnik nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, v obdobju, v katerem občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine, izkazuje upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice, dolžan spoštovati zgolj prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, ni pravilna.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - krivdni razlogi - pogodba o preužitku
Sklenitev pogodbe o preužitku, s katero je tožnik stanovanje prenesel na hčerko in si izgovoril oskrbo, ki mu jo je dolžna zagotavljati prevzemnica, ne pomeni, da je podan krivdni razlog po 11. točki 28. člena ZSVarPre za neupravičenost do denarne socialne pomoči, to je izguba sredstev za preživljanje oziroma kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je oseba sama vplivala. Tožnik namreč s tem ni izgubil sredstev za preživljanje.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015610
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vdovska pokojnina - nova zahteva - pravnomočna odločba
Z odločbo je že pravnomočno odločeno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev niti za priznanje družinske niti vdovske pokojnine po pokojnem možu. Razlog za zavrnilno odločbo je bil neizpolnjen pogoj starosti ob nastanku zavarovalnega primera, to je ob smrti moža, kakor tudi neizpolnjen pogoj starosti ob prenehanju izplačevanja družinske pokojnine otroku. Toženec je novo zahtevo za priznanje vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel, ker se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila kljub temu, da je tožnica dopolnila starost 55 let. Za odločitev namreč ni pomembna starost ob vložiti zahteve, pač pa starost ob smrti moža oz. starost ob prenehanju izplačevanja družinske pokojnine otroku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015385
ZPP člen 318, 318/1, 318/3. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot voznik tovornega vozila, je od tožene stranke vtoževal plačilo odškodnine za premoženjsko škodo in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala določenega dne, ko je bilo v carinskem postopku ugotovljeno, da gorivo, ki ga je razvažal, ni bilo obdavčeno, zato je bilo tožniku kot solidarnemu dolžniku naloženo plačilo celotnega zneska davka. Tožnik je plačal del tega davka. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku naložila opravljanje nedopustnega dela, da je podana vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim ravnanjem in da je tožniku nastala premoženjska škoda v višini plačanega davka, kar mu je tožena stranka dolžna povrniti. Tožnik je upravičen tudi do povračila nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, za strah, zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve svobode ter zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 85. BBHZD člen 12. URS člen 2, 22. ZUP člen 1, 1/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - seznanitev delavca s kršitvami
Tožena stranka tožnika ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu ni omogočila zagovora, pri čemer tudi niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku to omogoči. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ustavitev postopka - izostanek strank z dveh zaporednih narokov - fikcija umika
Stranki v konkretnem socialnem sporu nista pristopili na prvi narok za glavno obravnavo in izostanka nista opravičili. Ker stranki tudi na naslednji narok nista pristopili, je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo postopek v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZDSS-1. Izostanek obeh strank z dveh zaporednih narokov povzroči fikcijo umika. Ni razloga, da bi sodišče nadaljevalo postopek, za katerega nobena od strank ne izkaže pravnega interesa.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela
ZDR-1 res ni določil, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan zagotoviti zagovora. Ker gre za izjemo od splošnega načela pravice do zagovora, je potrebno te izjeme razlagati restriktivno. Namen zagotavljanja zagovora ni dokazovanje neutemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventuelno pojasni svoja ravnanja. To pa tožniku ni bilo omogočeno, saj mu toženka niti pisne obdolžitve ni podala. Zato navedbe priče, da je tožnik „s povišanim glasom žalil in grozil“, ko mu je bilo predlagano, da naj sam napiše bianco odpoved, kar pa je tožnik zavrnil, se razburil in hitro zapustil prostor, ne dokazujejo obstoja okoliščin, zaradi katerih toženi stranki ne bi bilo potrebno tožniku omogočiti zagovor in mu predhodno podati in vročiti pisno obdolžitev.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti
Za ugotovitev, kdaj pride zavarovalnica v zamudo in kdaj začnejo teči zamudne obresti, je treba odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. kdaj je zavarovalnica dobila obvestilo, da je nastal zavarovalni primer, 2. koliko znaša zakonski ali s pogodbo dogovorjeni rok za izplačilo zavarovalnine, 3. ali je bil za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice potreben določen čas in 4. kdaj bi morala zavarovalnica, upoštevajoč njeno profesionalno skrbnost, ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je zaradi gospodarske krize in padca trga prehrane optimizirala stroške dela tako, da je zmanjšala število zaposlenih v vodstvu prodaje (ekonomski razlog), ukinila delovno mesto pomočnika direktorja prodaje (na katerem je bil zaposlen tožnik) in delovne naloge prerazporedila na direktorja prodaje (organizacijski razlog). Tožena stranka je dokazala, da je potreba po opravljanju tožnikovega dela prenehala zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov, kar predstavlja utemeljen (poslovni) odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.